Črnofiguralni dekorativni slog
From Wikipedia, the free encyclopedia
Črnofiguralni dekorativni slog, znan tudi kot slog črne figure ali keramika črne figure (grško μελανόμορφα, melanomorfa) je eden od slikarskih slogov na antičnih grških vazah. Še posebej pogost je bil med 7. in 5. stoletjem pred našim štetjem, čeprav so tudi primeri, datirani še v 2. stoletju pred našim štetjem. Slogovno se razlikuje od prejšnjega orientaliziranega obdobja in poznejšega rdečefiguralnega dekorativnega sloga.
Figure in ornamenti so naslikani na trupu posode z uporabo oblik in barv, ki spominjajo na silhuete. Občutljivi obrisi so se zarezali v barvo pred žganjem, detajli so se lahko okrepili in so poudarjeni z neprozorno barvo, običajno belo in rdečo. Glavni središči tega sloga sta bili sprva trgovsko središče Korint in nato Atene. Drugi pomembni kraji, v katerih so jih delali, so bili v Lakoniji, Beociji, vzhodni Grčiji in Italiji. Zlasti v Italiji so se razvili posamezni slogi, ki so bili vsaj delno namenjeni etruščanskemu trgu. Grške črnofiguralne vaze so bile zelo priljubljene pri Etruščanih, kot je razvidno iz pogostega uvoza. Grški umetniki so se pri izdelavi prilagodili etruščanskemu trgu, ki se po obliki in okrasju razlikuje od običajnih izdelkov. Etruščani so razvili tudi svojo črnofiguralno keramično produkcijo po grških modelih.
Črna figura na vazah je bil prvi umetniški slog z veliko identificiranimi umetniki. Nekateri so znani po svojih resničnih imenih, drugi le s t.i. zasilnimi imeni. Še posebej Atika je bila dom znanih umetnikov. Nekateri lončarji so vpeljali številne novosti, ki so pogosto vplivale na delo slikarjev; včasih je tudi slikar navdihnil izvirnost lončarja. Poslikane vaze so med najpomembnejšimi viri mitologije in ikonografije, včasih pa tudi zaradi pogostih žanrskim motivov za raziskovanje starogrškega vsakdanjika. Od 19. stoletja dalje so te vaze intenzivno raziskovali.