Abdžad
vrsta pisave, v kateri vsako znamenje pomeni soglasnik / From Wikipedia, the free encyclopedia
Abdžad ([abd͡ʒad]; أبجد v arabščini[1], אבּג'ד v hebrejščini[2], angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.[3] Abdžade se v vsakodnevnem govoru velikokrat zamenjamo z abecedami, saj so si zelo podobne, abecede so se celo razvile iz njih, vendar jih ne smemo mešati.[4][5] Najbolj znana abdžada sta arabski in hebrejski abdžad, v vsakdanji uporabi pa se uporabljajo le še hebrejski, sirski, samritanski in arabski abdžad ter tifinagh.[6][7] Za abdžade je značilno pisanje z desne proti levi, edini abdžad, ki se piše od leve proti desni sta ugaritski in angleški.[3]
Ime "abdžad" je prvi predlagal Peter T. Daniels kot zamenjavo za soglasniška abeceda ali soglasniška zlogovna pisava. Ime izhaja iz arabske besede أبجد (ʾabdžad), ki pomeni abeceda. Podobno, kot je beseda abeceda v slovenščini sestavljena iz prvih črk abecede, je tudi beseda abdžad sestavljen iz prvih črk starega arabskega abdžada (ʾabǧadī), iz črk أ (ʾAlif), ب (Bāʾ), ج (Ǧīm) in د (Dāl).[4] Takrat se je vrstni red črk še ujemal z hebrejskim (א (Alef), ב (Bet), ג (Gimel) in ד (Dalet)) in feničanskim abdžadom (𐤀 (Alf), 𐤁 (Bet), 𐤂 (Gaml) in 𐤃 (Delt)), prečrkovano v latinico kot ʾ bgd.[4][8][9][10][11][12]
Obstaja 18 glavnih abdžadov, od tega se jih le pet še vedno uporabljajo v vsakdanjem življenju.[3][4][7][13]