Azerbajdžan
država v Zakavkazju / From Wikipedia, the free encyclopedia
Azerbajdžan (azerbajdžansko Azərbaycan, [ɑːzæɾbɑjˈdʒɑn]), uradno Republika Azerbajdžan,[lower-alpha 1] je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.[12] Azerbajdžan je del območja Južnega Kavkaza in meji na vzhodu na Kaspijsko jezero, na severu na Rusijo (Republika Dagestan), na severozahodu na Gruzijo ter na jugu na Armenijo, Turčijo in Iran. Glavno in največje mesto je Baku.
Republika Azerbajdžan Azərbaycan Respublikası
| |
---|---|
Himna: Azərbaycan marşı »Azerbajdžanski marš« | |
Glavno mesto | Baku 40°23′43″N 49°52′56″E |
Uradni jeziki | azerbajdžanščina[1] |
Manjšinski jeziki | lezginščina, tališčina, avarščina, ruščina, tatščina, cahurščina, hinaluščina, turščina |
Etnične skupine (2009[2]) |
|
Religija (2021[3]) | [4][5][6] |
Demonim(i) |
|
Vlada | polpredsedniška republika[7] |
Ilham Alijev | |
Mehriban Alijeva | |
• predsednik vlade | Ali Asadov |
Zakonodajalec | državna skupščina |
Nastanek | |
• demokratična republika | 28. maj 1918 |
• sovjetska socialistična republika | 28. april 1920 |
• neodvisnost od Sovjetske zveze |
|
• sprejetje ustave | 12. november 1995 |
Površina | |
• skupaj | 86.600 km2 (112.) |
• voda (%) | 1,6 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2022 | 10.353.296[8] (90.) |
• gostota | 117/km2 (99.) |
BDP (ocena 2023)[9] | |
• skupaj (nominal.) | 71,2 milijarde USD (82.) |
• skupaj (PKM) | 189,8 milijarde USD (79.) |
• na preb. (nominal.) | 6872 USD (88.) |
• na preb. (PKM) | 18.310 USD (87.) |
Gini (2008) | 33,7[10] srednji |
HDI (2021) | 0,745[11] visok · 91. |
Valuta | manat (₼) (AZN) |
Časovni pas | UTC +4 (AZT) |
Format datuma | DD.MM.LLLL |
Stran vožnje | desna |
Klicna koda | +994 |
Internetna domena | .az |
Azerbajdžanska demokratična republika je razglasila svojo neodvisno od Transkavkaške demokratične federativne republike leta 1918 in je postala prva sekularna demokratična država z muslimansko večino. Leta 1920 je bila država vključena v Sovjetsko zvezo kot Azerbajdžanska SSR.[13][14] Sodobni Azerbajdžan je svojo neodvisno razglasil 30. avgusta 1991,[15][16] tik pred razpadom Sovjetske zveze istega leta. Septembra 1991 je etnična armenska večina območja Gorskega Karabaha ustanovila samorazglašeno Republiko Arcah.[17] To območje in sedem okoliških okrožij je mednarodno priznanih kot del Azerbajdžana in potekajo pogajanja za rešitev statusa Gorskega Karabaha s pogajanji ob podpori OSCE, čeprav je de facto postalo neodvisno v prvi vojni v Gorskem Karabahu leta 1994.[18][19][20][21] Po drugi vojni v Gorskem Karabahu leta 2020 je bilo sedem okrožij in delov Gorskega Karabaha vrnjenih pod azerbajdžanski nadzor.[22]
Azerbajdžan je unitarna polpredsedniška republika.[7] Je ena od šestih neodvisnih turških držav ter aktivna članica Organizacije turških držav in skupnosti TÜRKSOY. Azerbajdžan ima diplomatske odnose s 182 državami in je član 38 mednarodnih organizacij,[23] vključno z Združenimi narodi, Svetom Evrope, Gibanjem neuvrščenih, OVSE in Natovim programom Partnerstvo za mir. Je ena od ustanovnih članic organizacije GUAM, CIS,[24] in OPCW. Azerbajdžan je tudi država opazovalka pri Svetovni trgovinski organizaciji.
Ogromna večina prebivalstva države (97 %) je nominalno[25][26] muslimanov,[27] vendar ustava ne določa uradne religije in so vse pomembne politične sile v državi sekularne. Azerbajdžan je država v razvoju in je uvrščen na 91. mesto po indeksu človekovega razvoja. Je visoko uvrščen po gospodarskem razvoju,[28] pismenosti[29] in nizki stopnji nezaposlenosti.[30] Vendar je bila vladajoča Nova Azerbajdžanska stranka, ki je na oblasti od leta 1993 in jo vodita Hejdar Alijev in njegov sin Ilham Alijev, večkrat obtožena avtoritarnosti, poslabšanja stanja na področju človekovih pravic, vključno z vse večjim omejevanjem državljanskih svoboščin, zlasti svobode tiska, in politične represije.[31]