Božanska komedija
glavno delo italijanskega pesnika Danteja Alighierija (1265-1321) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri. Nastajala je od leta 1309 do 1321. Sprva jo je avtor imenoval samo komedija (Commedia), saj je ta beseda tedaj označevala vsako delo s tragičnim začetkom in srečnim razpletom. Dodatek Božanska je dobila šele po Dantejevi smrti, ko so bralci spoznali njeno pomembnost. Dodelil ga ji je Giovanni Boccaccio. Imela je izjemen vpliv na kasnejšo evropsko književnost.
Delo je napisano v italijanščini, kitica je tercina (trije verzi), verz pa jambski enajsterec.
Ep sestavlja 100 spevov, razdeljenih na tri sklope ali kantike po 33 spevov. Dodan je še uvodni spev. Trije sklopi nosijo imena stopenj posmrtnega življenja v krščanstvu: Pekel (Inferno), Vice (Purgatorio) in Raj (Paradiso).
Božanska komedija predstavlja zbirko tedanjega znanja in je temeljno delo srednjega veka, komentira pa tudi tedanje politično dogajanje. Pogled na svet in človeka v delu je izrazito teocentričen (bog je središče vsega). Ob rojstvu prejme človek neomadeževano dušo, ki jo z grehi umaže. K bogu se ne more vrniti, dokler ni duša čista. Duša tako preide tri stopnje, ki so obenem sklopi Božanske komedije: človeško (pekel), odlaga (vice) in obnovo (nebesa). Ko se očisti vsega človeškega, jo sprejme slava večnega miru. V celotnem epu Dante obsoja krivice, nasilje, vojne in izdajstva, obenem pa sporoča, da bi ljudje lahko imeli raj na tej zemlji, če bi znali živeti v slogi in ljubezni.
Dante lahko po božji milosti obhodi pekel, vice in nebesa. Skozi pekel in vice ga spremlja rimski pesnik Vergil, po nebesih pa ženska-angel Beatrice, ki ji je Dante posvetil že svoje mladostno delo.