Džoči
From Wikipedia, the free encyclopedia
Džoči (mongolsko Зүчи, Züči, tudi Džöči in Džuči) je bil najstarejši sin mongolskega poglavarja poglavarja Džingiskana in njegove prve žene Börte in kan Džočijevega ulusa, * okoli 1182, Karakorum, Hamag Mongol, † februar 1227, Kumanija, Mongolsko cesarstvo.
Džoči Зүчи | |
---|---|
Kan Džočijevega ulusa | |
Predhodnik | nihče |
Naslednik | • Orda kan (okoli 1206–1251) • Batu kan (okoli 1207–1255) • Berke, kan Zlate horde (1257–1267) |
Rojstvo | okoli 1182 Karakorum, Hamag Mongol |
Smrt | februar 1227 (star 45 let) Kumanija, Mongolsko cesarstvo |
Pokop | |
Zakonec | Sarkan hatun Bekutemiš hatun Ukin Kučin hatun Sultan hatun |
Rodbina | Bordžigini |
Vladarska rodbina | Džočijev ulus |
Oče | Džingiskan |
Mati | Börte |
Religija | tengrizem |
Bil je sposoben vojaški poveljnik, ki je skupaj z brati in strici sodeloval v očetovem osvajanju Srednje Aziije. Nekateri dogodki kažejo, da je bil Džoči bolj prijaznega značaja kot Džingiskan. Besedo »prijazen« je treba seveda razumeti v duhu tistega časa in okolja, saj je tudi on sodeloval v pokolih civilnega prebivalstva, včasih pa je tudi koga pomilostil. Nekoč se je pri svojem očetu zavzel za ujetega sina sovražnega poglavarja, ki je bil izreden lokostrelec in ga je zato hotel sprejeti v mongolsko vojsko. Džingiskan njegovih argumentov ni upošteval in ujetnika usmrtil.
Džoči je bil zadolžen tudi za pripravo in vodenje skupnih lovov, ki so bili v bistvu obsežne vojaške vaje. Lovno področje je pogosto obsegalo površino tisoč kvadratnih kilometrov. Lova, ki je običajno trajal od enega do treh treh mesecev, se je udeležilo več tumenov, se pravi nekaj deset tisoč vojakov. Pravila in potek lova so bili predpisani v Jasi.