Enuma Eliš
From Wikipedia, the free encyclopedia
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta. Naslov je dobil po besedah, s katerima se začne.
Fragmente besedila je leta 1849 odkril angleški arheolog Austen Henry Layard v porušeni Asurbanipalovi knjižnici v Ninivah, sedanjem Mosulu, Irak. Besedilo je prvi objavil asirolog George Smith leta 1876. Kasneje so v obširnih raziskavah in izkopavanjih odkrili tudi skoraj vse manjkajoče dele besedila, kar je omogočilo boljši prevod.
Enuma Eliš vsebuje približno tisoč vrstic besedila v stari babilonščini, napisanega v sumersko-akadskem klinopisu na sedmih glinastih tablicah. Na vsaki tablici je 115 do 170 vrstic. Večine tablice V. se ni dalo rekonstruirati, to pa je tudi edina praznina v skoraj popolnem besedilu.
V Sultantepeju, starodavni Huzirini v vzhodni Turčiji, so odkrili tablico, ki je enaka tablici V. iz Asurbanipalove knjižnice.
Ep Enuma Eliš je eden od najpomembnejših virov za razumevanje babilonskega pogleda na svet in bitko med bogovi, ki se je končala z Mardukovo vrhovno oblastjo in stvaritvijo človeka, da bi služil mezopotamskim bogovom. Ep se konča z dolgim odlomkom poveličevanja boga Marduka. Prvotni namen epa ni znan, čeprav je za nekatere različice znano, da so se uporabljale na nekaterih praznovanjih. V besedilu so tudi politični elementi, osredotočeni predvsem na uzakonitev ali primat Mezopotamije nad Asirijo. V nekaterih kasnejših različicah je Marduk zamenjan z glavnim asirskim bogom Ašurjem.
V Babiloniji in Asiriji je bilo več različnih kopij Enuma Eliš. Kopija iz Asurbanipalove knjižnice je iz 7. stoletja pr. n. št., ep sam pa je nastal verjetno v bronasti dobi, morda že pred Hamurabijem. Nekateri deli so zagotovo nastali že pred kasitskim obdobjem (18. do 16. stoletje pr. n. št.).