Gustav Vasa
From Wikipedia, the free encyclopedia
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj,[3] * 12. maj 1496,[4] † 29. september 1560, Stockholm.
Gustav I. | |||||
---|---|---|---|---|---|
Kralj, Švedov, Gotov in Vendov | |||||
Vladanje | 6. junij 1523 – 29. september 1560 (regent od 23. avgusta 1521 – 6. junija 1523) | ||||
Kronanje | 12. januar 1528 | ||||
Predhodnik | Kristijan II. | ||||
Naslednik | Erik XIV. | ||||
Rojstvo | 12. maj 1496 domnevno Lindholmens[d][1] | ||||
Smrt | 29. september 1560({{padleft:1560|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (64 let) Tre Kronor (grad)[1] | ||||
Pokop | 21. december 1960 Uppsala (stolnica) | ||||
Potomci | Erik XIV., Ivan III., Katarina, Cecilija, Magnus, Ana Marija, Zofija, Elizabeta, Karel IX. | ||||
| |||||
Rodbina | Vasa | ||||
Oče | Erik Johansson Vasa | ||||
Mati | Cecilija Månsdotter |
Pred izvolitvijo za kralja je bil od leta 1521 protektor kraljestva (švedsko Riksföreståndare). V tem obdobju je bila švedska osvobodilna vojna proti danskemu, norveškemu in švedskemu kralju Kristijanu II. Gustav je imel sprva nižji položaj v uporniškem gibanju. Na vrh se je povzpel po stockholmskem krvavem plesu novembra 1520, na katerem je bil usmrčen njegov oče. Gustavova izvolitev za kralja 6. junija 1523 in njegov triumfalen prihod v Stockholm enajst dni kasneje je pomenil dokončen izstop Švedske iz Kalmarske unije.[5]
Kot kralj se je Gustav izkazal za skrivnostnega upravitelja in neusmiljenega vladarja, nič drugačnega od svojega predhodnika, ki je brutalno zatrl vse kasnejše vstaje: tri v Dalarni, prvi regiji, ki je podprla njegovo zahtevo za prestol, eno v Västergötlandu in eno v Smålandu. Prizadeval si je povišati davke, uvedel reformacijo in posebne pravice zemljiških posestnikov, plemičev in duhovščine nadomestil s centralno imenovanimi guvernerji in škofi. Med 37 let dolgo vladavino, ki sta jo kasneje presegla samo Gustav V. in Karel XVI. Gustav, se je popolnoma otresel ne samo nadvlade Danske, ampak tudi katoliške cerkve. Ustanovil je nacionalno Švedsko luteransko cerkev, ki je bila pod njegovo neposredno oblastjo. Postal je prvi švedski suveren, bil spreten birokrat in propagandist, ki je spretno širil večinoma izmišljene zgodbe iz obdobja za osvoboditev Švedske. Leta 1544 je ukinil Švedsko volilno monarhijo in jo nadomestil z dedno monarhijo pod dinastijo Vasa in njenimi nasledniki, vključno s trenutno vladajočo rodbino Bernardotte. Kralji različnih kraljestev so bili trije njegovi sinovi: Erik XIV., Ivan III. in Karel IX. [6]
Gustav I. se je kasneje štel za ustanovitelja sodobne Švedske in "očeta nacije". Gustav sam se je rad primerjal z Mojzesom, ki je tudi osvobodil svoje ljudstvo in ustanovil suvereno državo. Kot oseba je bil znan po krutih metodah in slabem značaju, vendar naklonjen glasbi. V sebi je imel tudi nekaj hudomušnosti in sposobnost za premagovanje in uničevanje nasprotnikov. Ustanovil je Kungliga Hovkapellet (Kraljevi dvorni orkester), enega od najstarejših orkestrov na svetu. Družinski zapiski iz leta 1526 omenjajo dvanajst glasbenikov, med katerimi so bili pihalci in bobnar in nobenega brenkača.[7] Naslednik Kungliga Hovkapellet je orkester Švedske kraljeve opere.[8][9]