Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ob koncu druge svetovne vojne so Združene države Amerike avgusta 1945 odvrgle dve atomski jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Eksplozija obeh bomb je skupno ubila od 129.000 do 226.000 ljudi, od katerih je bilo največ civilistov.
Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Oblak po eksploziji na Hirošimi (levo) in oblak po eksploziji na Nagasakiju (desno). | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Združene države Amerike Kanada Združeno kraljestvo | Japonsko cesarstvo | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
William S. Parsons Paul Tibbets Robert A. Lewis Charles Sweeney Frederick Ashworth | Shunroku Hata | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
1 britanski, 7 nizozemskih in 12 ameriških vojnih ujetnikov | Skupno 129.000–226.000 civilistov in vojakov |
V zadnjem letu druge svetovne vojne, so se zavezniki začeli pripravljati na invazijo japonske celine. Ko se je Nacistična Nemčija maja 1945 predala in kapitulirala, so zavezniki vso svojo pozornost obrnili na pacifiško vojno. Do julija 1945 so ameriške sile proizvedle več vrst jedrskega streliva, s čimer so opremile svoja letala in bojne ladje, da bi bile s tem zaščitene pred morebitnimi boji v Pacifiku. 26. julija so zavezniki ugotovili, da bi bila edina možnost, ki bi še lahko prisilila Japonsko h predaji, napad z jedrskimi bombami in so se zato odločili za jedrski napad na Japonsko.
Prvi je jedrski napad potrdil sporazum v Quebecu, kmalu zatem pa je bombardiranje odobrilo še Združeno Kraljestvo. Ameriški general Thomas Handy pa je nato sprejel in dokončno odobril odločitev za bombardiranje. Za bombardiranje so bila izbrana mesta Hirošima in Nagaski. Ti dve mesti sta bili izbrani zato, ker so imela velika urbana območja, kjer so bili zgrajeni številni vojaški objekti, poleg tega pa sta bili relativno nepoškodovani, kar bi omogočalo kasnejšo analizo škode. 6. avgusta 1945 je bila jedrska bomba, imenovana "Fantek", odvržena na Hirošimo. Tri dni kasneje je bila druga jedrska bomba, imenovana "Debeluh", odvržena na Nagasaki. V naslednjih dveh do štirih mesecih, so učinki atomskih bombnih napadov povzročili smrt od 90.000 in 146.000 ljudi v Hirošimi in od 39.000 do 80.000 ljudi v Nagasakiju; približno polovica ljudi je umrla na dan napada. Nekaj mesecev kasneje je še veliko ljudi umrlo zaradi posledic opeklin, sevanja bolezni in poškodb, ki so nastale kot posledica bolezni in podhranjenosti. Čeprav je imela Hirošima veliko vojaško posadko v mestu, je bilo med žrtvami največ civilistov.
Japonska se je predala 15. avgusta, šest dni potem, ko ji je Sovjetska zveza napovedala vojno. Japonska je nato 2. septembra 1945 podpisala premirje s čimer se je dokončno končala druga svetovna vojna. Znanstveniki so natančno preučili posledice bombnega napada na socialne in politične narave poznejše svetovne zgodovine ter popularne kulture. Še vedno se pojavlja veliko razprav o etični in pravni utemeljitvi za bombni napad. Mnogi verjamejo, da je bil bombni napad na Japonsko nujno potreben, da bi s tem čim prej končali vojno in s tem preprečili številne smrtne žrtve. Kritiki zanikajo, kako je japonska vlada priznala predajo, in poudarjajo moralne in etične posledice jedrskega orožja in smrtnih žrtev, ki so bile povzročene.