Južni otok (Nova dežela)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Južni otok (rusko Южный) je manjši od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu. S površino 33.246 km² je 41. največji otok na svetu. Na vzhodu ga obliva Karsko morje, na zahodu Barentsovo morje, na severu pa ga ozek Matočkinov preliv ločuje od Severnega otoka. Na jugu se razprostira preliv Karska vrata, ki ga ločuje od otoka Vajgač ob celini.[1]
Domače ime: Южный | |
---|---|
Geografija | |
Lega | Arktični ocean |
Koordinati | 72°N 53°E / 72; 53 |
Otočje | Nova dežela |
Površina | 33.246 km2 (41.) |
Uprava | |
Oblast | Arhangelska oblast |
Medtem ko ima Severni otok stalno ledeniško kapo, je na Južnem poledenitev alpskega tipa z manjšimi ledeniki.[2] Zaradi lege na skrajnem severu sveta je površje pretežno golo, prekriva ga tundra.[3] Kljub ostrim pogojem tu uspeva arktična favna s predstavniki, kot so arktična lisica, polarni medved, mrož in razni tjulnji, poleti pa tu gnezdi tudi večje število ptic selivk.[4]
Večina otoka je pod upravo ruske vojne mornarice, ki je imela tu med hladno vojno več poligonov za preskušanje jedrskega orožja. Okoliške vode so še zdaj kontaminirane z jedrskimi odpadki, sevanje na površju pa se je po končanju poskusov v 1990. letih spustilo na naravno raven.[5]