Možganska kap
From Wikipedia, the free encyclopedia
Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, latinsko insultus cerebrovascularis – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov. Pojavi se zaradi ishemije (pomanjkanje prekrvitve) ali krvavitve.[3] Ishemična možganska kap nastane zaradi zapore krvnega pretoka, ki jo povzročita tromboza ali arterijska embolizacija; ali zaradi sistemske hipoperfuzije.[4] Hemoragično možgansko kap povzroči krvavitev iz krvnih žil v možganih. Ta je lahko neposredno v možganovino (znotrajmožganska krvavitev) ali v subarahnoidni prostor (subarahnoidna krvavitev).[5][6] Posledično prizadeto možgansko področje ne deluje normalno. Zato se pojavi nezmožnost gibanja ene ali obeh okončin na eni strani telesa, nezmožnost govornega sporazumevanja ali motnje vida na eni strani vidnega polja (homonimna hemianopsija).[7]
Možganska kap | |
---|---|
Desnostranska ishemična možganska kap (leva stran slike), kakor jo prikaže slikanje CT | |
Specialnost | nevrologija |
Pogostost | 42,4 milijona (2015)[1] |
Smrti | 6,3 milijona (2015)[2] |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | I61-I64 |
MKB-9 | 434.91 |
OMIM | 601367 |
DiseasesDB | 2247 |
MedlinePlus | 000726 |
eMedicine | neuro/9 emerg/558 emerg/557 pmr/187 |
MeSH | D020521 |
Če simptomi kapi trajajo manj kot 24 ur, govorimo o prehodnem ishemičnem napadu (prehodna pretočna motnja ali TIA – tranzitorna ishemična ataka). Pri prehodni pretočni motnji se možgansko tkivo za razliko od kapi ne poškoduje, ali pa je škoda manj obsežna.[8]
Možganska kap je nujno stanje in lahko povzroči trajno nevrološko okvaro. Dejavniki tveganja obsegajo višjo starost, visok krvni tlak, predhodno možgansko kap ali prehodno pretočno motnjo, sladkorno bolezen, povišan holesterol, kajenje in atrijsko fibrilacijo.[7] Visok krvni tlak je najpomembnejši dejavnik tveganja, ki ga je možno uravnati.[7] Možgansko-žilna bolezen je drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu.[9]
Ishemično možgansko kap v bolnišnicah zdravijo trombolitično (topijo strdek). Nekatere hemoragične kapi zdravijo z znotrajžilnimi metodami ali nevrokirurško. Zdravljenje izgubljenih funkcij je rehabilitacija po možganski kapi; idealno v enoti za možgansko kap, in vključuje stokovnjake, kot so terapevti za jezik in govor, fizioterapevti in delovni terapevti. Preventiva ponovitve kapi lahko vključuje predpisovanje antiagregacijskih zdravil kot sta aspirin in dipiridamol, znižanje in nadzor krvnega tlaka ter predpisovanje statinov. Nekaterim bolnikom koristi operacija karotidnih arterij in jemanje antikoagulantov.[7]