Ningšja
kopenska avtonomna regija na Kitajskem / From Wikipedia, the free encyclopedia
Ningšja (pinjin: Ningxia, kitajsko: 宁夏, izgovorjava v mandarinščini: [nǐŋ.ɕjâ]), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski. Kot nekdanja provinca je bila Ningšja leta 1954 vključena v provinco Gansu, vendar je bila od nje leta 1958 ločena in bila nato ponovno ustanovljena kot avtonomna pokrajina za ljudstvo Hui, eno od 56 uradno priznanih narodnosti Kitajske. Dvajset odstotkov kitajskega prebivalstva Hui živi v Ningšji.[5]
Ningšja 宁夏回族自治区 | |
---|---|
Avtonomna pokrajina | |
v transkripcije | |
• kitajščini | 宁夏回族自治区 (Níngxià Huízú Zìzhìqū) |
• okrajšava | NX / 宁 (pinjin: Níng) |
Pogled na Rumeno reko, ki potuje mimo okrožja Šapotov | |
Zemljevid, ki prikazuje lokacijo Avtonomne pokrajine Ningšja | |
38°28′0″N 106°16′14″E | |
Država | Ljudska republika Kitajska |
Poimenovano po | 宁 níng—tranquil 夏 xià—Zahodni Šja "Mirni Šja" |
Glavno mesto (in največje mesto) | Jinčuan |
Enote | 5 prefektur, 21 okrajev, 219 mestnih okrožij |
Upravljanje | |
• Vrsta | Avtonomna pokrajina |
• Telo | Ljudski kongres avtonomne pokrajine Ningšja |
• Sekretar KKP | Čen Run'er (pinjin: Chen Run'er) |
• Predsednik kongresa | Čen Run'er (pinjin: Čen Run'er) |
• Predsednica vlade | Šjan Hui (pinjin: Xian Hui) |
• Predsednik KLPPK-ja | Cui Bo |
Površina | |
• Skupno | 66.399,73 km2 |
Rang | 27. |
Najvišja (Gorovje Helan) | 3.556 m |
Prebivalstvo (2020)[2] | |
• Skupno | 7.202.654 |
• Rang | 29. |
• Gostota | 110 preb./km2 |
• Rang gostote | 25. |
Demografija | |
• Etnična sestava | Han: 62 % Hui: 38 % |
• Jeziki in narečja | Lanjin mandarinščina, Džongjuan mandarinščina |
Koda ISO 3166 | CN-NX |
BDP (2020) | CNY 392 milijard USD 56,84 milijard (29.)[3] |
- na prebivalca | CNY 54.432 USD 7889 (21.) |
• rast | 3,9% |
HDI (2018) | 0,745[4] (visok) (22.) |
Spletna stran | [www.nx.gov.cn www.nx.gov.cn] |
Ningšja | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 宁夏 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Tradicionalno kitajsko | 寧夏 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poštna romanizacija | Ningsia | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | "Pomirjeni Šja" | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 宁夏回族自治区 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tradicionalno kitajsko | 寧夏回族自治區 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poštna romanizacija | Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ningšjo omejuje Šaanši na vzhodu, Gansu na jugu in zahodu ter avtonomna pokrajina Notranja Mongolija na severu. Ima površino približno 66.400 kvadratnih kilometrov.[1] Ta redko poseljena, večinoma puščavska regija delno leži na Veliki puhlični planoti in v prostrani ravnici Rumene reke, ob njeni severovzhodni meji pa leži del kitajskega zidu. V več kot 2000 letih je bil od dinastije Čin zgrajen obsežen sistem kanalov (skupna dolžina približno 1397 kilometrov[6]). Obsežni projekti pridobivanja obdelovalne zemlje in namakanja so omogočili večjo pridelavo pridelkov.
Ningšja je bila jedro Zahodnega Šja v 11.-13. Stoletju, ki so ga ustanovili Tanguti; ime "Miroljubni Šja" izhaja iz mongolskega osvajanja države.[7] Tanguti so dosegli pomembne dosežke v literaturi, umetnosti, glasbi in arhitekturi, zlasti z izumom tangutske pisave. Dolgo eno najrevnejših območij v državi, je od osemdesetih let 20. stoletja majhna vinarska industrija, postala ena izmed gospodarsko najpomembnejših panog province. Pred prihodom vinogradništva se je 6,8 milijona prebivalcev Ningšje, od tega 36 odstotkov muslimanov iz etnične skupine Hui, v veliki meri opiralo na pašo živali, samooskrbno kmetijstvo in gojenje volčjih jagod, ki se uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini. V provinci je bilo v letu 2017 skoraj 40.000 hektarjev vinskega grozdja, iz katerih je bilo proizvedenih 120 milijonov steklenic vina - četrtina celotne proizvodnje v državi.[8]