Pavle Merkù
From Wikipedia, the free encyclopedia
Pavle Merkù [páu̯le merkú], slovenski skladatelj, etnomuzikolog, slovenist etimolog, leksikograf * 12. julij 1927, Trst, † 20. oktober 2014, Trst.[2]
Pavle Merkù | |
---|---|
Rojstvo | 12. julij 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:12|2|0}}) Trst |
Smrt | 20. oktober 2014({{padleft:2014|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1] (87 let) Trst |
Narodnost | Slovenec |
Državljanstvo | Italija Slovenija SFRJ Svobodno tržaško ozemlje Kraljevina Italija |
Alma mater | Univerza v Ljubljani Univerza v Rimu |
Poklic | skladatelj, etnomuzikolog, slavist, muzikolog, jezikoslovec |
Nagrade | Prešernova nagrada |
Študij slavistike je leta 1950 končal na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa na Univerzi v Rimu leta 1960. Kompozicije se je učil v Trstu. Kot skladatelj je ustvarjal predvsem za komorne in zborovske zasedbe. Komponiral je opero Kačji pastir. V njegovem delovanju se pojavljata dve razsežnosti, glasba in slovenistika. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril v zbiranje pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je 1976 objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. Leta 2004 je izdal knjigo 1300 primorskih priimkov, ki dopolnjuje raziskave slovenskega etimologa Franceta Bezlaja. Bil je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) od leta 1985.