Plitviška jezera
narodni park na Hrvaškem / From Wikipedia, the free encyclopedia
Plitviška jezera so narodni park v Liki na Hrvaškem.
![]() | Ta članek ni napisan v enciklopedičnem tonu, ki se uporablja v Wikipediji. (mesec ni naveden) |
Plitviška jezera | |
---|---|
IUCN kategorija II (narodni park) | |
Lokacija | Liško-senjska in Karlovška županija![]() |
Koordinati | 44°52′37″N 15°37′10″E |
Površina | 192 km² |
Uprava | Javna ustanova Narodni park Plitviška jezera |
Tip | naravni |
Kriteriji | vii, viii, ix |
Razglasitev | 1979 (3. zasedanje) |
ID # | 98 |
Evropa in Severna Amerika | |
Razširitve | 2000 |
Ogrožen | 1992–1997 |
IUCN kategorija II (narodni park) | |
Tip | naravni |
Razglasitev | 1979 |
Država | Hrvaška |
Protected Natural Value of Croatia | |
Uradno ime Narodni park Plitviška jezera | |
Razglasitev | 8. april 1949 |
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Plitvice08.jpg/640px-Plitvice08.jpg)
Narodni park Plitviška jezera (hrv. Plitvička jezera) se razprostira med bukovimi gozdovi in zavzema površino 192 km². Šestnajst jezer v modrozelenih pastelnih barvah, v katerih se zrcalijo gosti gozdovi na obronkih Male Kapele in Plješivice, se v slapovih zliva drugo v drugo in tvori povezano celoto. Delijo se na gornja jezera (Prošćansko jezero, Ciganovac, Okrugljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Golovac, Milino jezero, Jezerce, Burgeti in Kozjak) in na spodnja jezera (Milanovac, Gavanovac, Kuleđerovac in Novakovića Brod ). Najvišje je Prošćansko jezero (na višini 639 mnm), najnižje pa Novakovića Brod (503 mnm). Od najvišje ležečega jezera, ki dobiva vodo iz Bijele in Crne rijeke, se vrstijo jezera različnih velikosti, globin, barv in oblik. Ko pa se vode najnižje ležečega jezera, Novaković Broda, ki padajo okrog 30 m globoko, pričnejo stekati z vodami Plitviškega potoka, ki pada v slapu okoli 78 m globoko, nastane tok reke Korane. Jezera povezujejo steze in poti, kar obiskovalcem omogoča, da se lahko docela spoznajo in uživajo v lepoti in miru tega prekrasnega naravnega pojava.
Gornja jezera so med seboj ločena z dolomitnimi pregradami, ki z ustvarjanjem vedno novih plasti lehnjaka rastejo v višino. Lehnjak nastaja prav na mestih, kjer voda pada v nižje jezero.Spodnja jezera pa so nastala s porušitvijo svodov v podzemnih jamah, skozi katere se je pretakala voda gornjih jezer. Danes je v stenah ob jezerih 14 podzemnih jam v apnenčastih stenah in 6 jam v stenah iz lehnjaka.
Podnebje je gorsko, s povprečno letno temperaturo 8,3–10,2 °C in letnim iznosom 1220–1400 mm padavin. Temperatura vode v Prošćanskem jezeru se poleti povzpne do 23 °C. Pozimi je dosti snežnih padavin, jezera so pozimi zaledenela.
Jezero | Nadmorska višina (m) | Površina (ha) | Globina (m) | Skupina |
---|---|---|---|---|
Prošćansko jezero | 636 | 68,0 | 37 | Zgornja jezera |
Ciginovac | 625 | 7,5 | 11 | Zgornja jezera |
Okrugljak | 613 | 4,1 | 15 | Zgornja jezera |
Batinovac | 610 | 1,5 | 6 | Zgornja jezera |
Veliko jezero | 607 | 1,5 | 8 | Zgornja jezera |
Malo jezero | 605 | 2,0 | 10 | Zgornja jezera |
Vir | 599 | 0,6 | 5 | Zgornja jezera |
Galovac | 585 | 12,5 | 25 | Zgornja jezera |
Milino jezero | 576 | 1,0 | 1 | Zgornja jezera |
Gradinsko jezero | 553 | 8,1 | 10 | Zgornja jezera |
Burgeti | 545 | 0,1 | 2 | Zgornja jezera |
Kozjak | 535 | 81,5 | 47 | Zgornja jezera |
Milanovac | 523 | 3,2 | 19 | Spodnja jezera |
Gavanovac | 519 | 1,0 | 10 | Spodnja jezera |
Kaluđerovac | 505 | 2,1 | 13 | Spodnja jezera |
Novakovića Brod | 503 | 0,4 | 5 | Spodnja jezera |
Plitviška jezera | 217,0 |