Spodnja Panonija (frankovska dežela)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Spodnja Panonija je bila v 9. stoletju po n.š. srednjeveška dežela med reko Donavo in porečjem Save, ki se je raztezala na področju današnje zahodne Madžarske, severne Hrvaške , severovzhodne Slovenije in predelov Bosne in Hercegovine ob reki Savi. Dežela je nastala na zahodnem območju predhodne Avarije, ko so po letu 795 te predele osvojili Franki, in jih poimenovali z antičnimi imeni provinc Gornje in Spodnje Panonije. V Spodnji Panoniji se je izoblikovalo več političnih tvorb, od katerih so nekatere uživale veliko neodvisnosti. V južnem delu Spodnje Panonije se je knez Ljudevit Posavski uprl frankovski upravi, nekaj desetletij pozneje pa je knez Kocelj v severnem delu Spodnje Panonije uspel uveljaviti pravo slovansko neodvisno državo Spodnjo Panonijo. Konec 9. stoletja so to področje zavzeli Madžari.