Transilvanija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije. V srednjem veku je bila Transilvanija samostojna vojvodina. Glavno mesto Cluj-Napoca velja za zgodovinsko središče Transilvanije, kljub temu da je bilo srednjeveško glavno mesto Alba Iulia, nato pa Sibiu.
Transilvanija Transilvania/Ardeal (romunsko) | |
---|---|
Geslo: Dežela onstran gozda | |
Status | vojvodina |
Glavno mesto | Alba Iulia, Sibiu Cluj-Napoca |
Zgodovinska doba | srednji vek |
• gostota | auto/km2 |
+ |
Ime se prvič pojavi leta 1075 v latinskih dokumentih kot Ultra silvam (za gozdom oziroma prek gozda), nato pa so ime spremenili v Transilvanija, ki pa ima isti pomen.
Ime Sedmograška je dobila po sedmih utrjenih srednjeveških mestih oziroma citadelah, naseljenih s Sasi: Bistrita (Bistritz), Brașov (Kronstadt), Cluj-Napoca (Klausenburg), Medias (Mediasch), Sebes (Mühlbach), Sibiu (Hermannstadt) in Sighișoara (Schässburg).
Transilvanija je najbolj znana po življenju Vlada Tepeša in po njem ustvarjeni legendi o Drakuli.