Švicarska garda
From Wikipedia, the free encyclopedia
Švicarska garda oz. papeška švicarska garda (nemško Päpstliche Schweizergarde, francosko Garde suisse pontificale, italijansko Guardia Svizzera Pontificia, latinsko Pontificia Cohors Helvetica ali Cohors Pedestris Helvetiorum a Sacra Custodia Pontificis) je majhna oborožena sila Vatikana zadolžena za varovanje papeža, apostolske palače in vhodov v Vatikan.
Švicarska garda | |
---|---|
Aktivno | 22. januar 1506 – danes (518 let) |
Država | Vatikan |
Pripadnost | Papež |
Veja | vojska |
Tip | pehota |
Vloga | varovanje |
Velikost | 110 vojakov |
Garnizija/Štab | Vatikan |
Zavetnik | Martin iz Toursa Sveti Boštjan Nikolaj iz Flüelna |
Moto | "Acriter et Fideliter" Fiercely and Faithfully |
Colors | rdeča, rumena in modra |
Konflikti | plenitev Rima (1527) |
Poveljniki | |
vrhovni poveljnik | Papež Frančišek |
poveljnik | Christoph Graf |
namestnik poveljnika | Philippe Morard |
Garda je bila ustanovljena 22. januarja 1506 s prihodom prvih 150 švicarskih najemnikov v Vatikan. Prvi večji spopad je garda doživela 6. maja 1527 med četrto plenitvijo Rima. V neenakem spopadu z najemniki Karla V. Habsburškega so padli skoraj vsi gardisti, s tem pa so opravili svojo nalogo, saj so Papežu Klemnu VII omogočili beg iz Vatikana.
V moderni dobi se je garda omejila bolj na zaščitno in ceremonialno vlogo. Po neuspelem atentatu na papeža Janeza Pavla II. leta 1981 je bilo danega več poudarka na borilne veščine in uporabo ročnega strelnega orožja. Švicarska garda je danes najmanjša oborožena sila na svetu in hkrati edina skupina najemniških vojakov v skladu s švicarsko in vatikansko zakonodajo.