From Wikipedia, the free encyclopedia
Árpád , veliki knez Madžarov (ok. 895–ok. 907), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Árpád je bil sin madžarskega velikega kneza Álmoša. Umrl je leta 907. Rodili so se mu sinovi:
Árpád | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Levente | Tarhos | Jelek/Üllő | Jutas | Zoltán | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Teveli | Ezelekh | Fajsz | Tas | Taksony | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tormás | Géza | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Koppány | Štefan I. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Árpádov oče Álmoš naj bi bil po srednjeveških kronikah v madžarski plemenski zvezi domnevno sakralni voditelj (kende) ali pa vojaški poveljnik- vojvoda (gyula),[1][2][3] toda po delu De Administrando Imperio naj bi funkcijo madžarskega velikega kneza vpeljal šele hazarski kagan, pri čemer bi naj prvi veliki knez sploh ne bil Álmoš, ampak njegov sin Árpád.[2] Sodobni zgodovinarji večinoma sledijo tradicionalnemu mnenju, da je že Álmoš dejansko postal veliki knez v drugi polovici petdesetih let 9. stoletja.[4] Madžari naj bi se namreč že okrog leta 830 otresli hazarske nadoblasti in se pomaknili iz območja severno od Azovskega morja nekoliko na zahod na področje »Medrečja« (madžarsko Etelköz).[5][6]
Idejo, da je šele Árpád združil Madžare, lahko povezujemo tudi z nedokazano hipotezo o dvojni naselitvi, po kateri naj bi selitev »poznih Avarov« v Panonijo v drugi polovici 9. stoletja dejansko odražala selitev Madžarov. »Pozni Avari« so prišli iz razpadle onogurske zveze, ki naj bi bila turškega izvora, arheolog Gyula Lászlo pa je postavil mnenje, da je veja Onogurov, ki so se preselili v Karpatski bazen, govorila madžarski jezik.[6] Po mnenju Koestlerja naj bi bil Árpád voditelj Onogurov.[7]
Kakorkoli že, večina zgodovinskih del se postavlja na tradicionalno stališče, da se je že Álmoš kot voditelj plemenske zveze ukvarjal z napadi na slovanska in frankovska območja. V letih 894 in 895 so Madžari kot zavezniki bizantinskega cesarja Leona VI. napadli bolgarsko kraljestvo in sprva premagali tamkajšnjega vladarja Simeona, a se se je slednji nato povezal s Pečenegi in Madžarom prizadejal hud poraz.[8][9] Pečenegi so pričeli pleniti madžarsko domovino v »medrečju«. Zaradi težke situacije, v kateri so se znašli Madžari, je Álmoš verjetno umrl kot žrtev umora ali žrtvovanja.[10] Nasledil ga je sin Árpád.
Tradicionalno uveljavljeno mnenje, ki ga zastopajo tudi mnogi zgodovinarji (npr. György Györffy, Florin Curta) so mnenja, da je bil Árpád v času osvajanja Panonije nosilec naziva gyula.[11][12] Obstaja pa tudi nasprotno gledišče (npr. Gábor Vékony, C. A. Macartney), da je bil Árpád v rednici kende, gyula pa da je bil Kurszán (Chussal, Chussol) [11]saj Kurszánovo ime za razliko od Árpádovega v času osvajanja pogosto srečujemo v zahodnih pisnih virih.[13]
Največji dosežek iz časov Árpádove vladavine je nedvomno zmagovita preselitev v Karpatski bazen, še posebej ob upoštevanju hude stiske v kateri so se okrog leta 895 zaradi napadov Pečenegov našli Madžari. Z osvojitvijo Karpatskega bazena v letih 894-902 se je zaključilo dolgo obdobje madžarskega preseljevanja proti zahodu. Veliko preseljevanje in vojaške napade sta vodila Árpád in Kurszán, pri čemer je eden očitno opravljal vlogo kendeja, drugi pa gyule.
Razlogi za uspešno selitev Madžarov proti zahodu so bili:
Madžarska vojaška invazija v Karpatski bazen (894–902) je hkrati povezana z obdobjem preseljevanja madžarskega ljudstva iz »Medrečja« na zahod. V svojo novo domovino so verjetno prihajali čez severovzhodne prelaze Karpatov in čez erdeljske prelaze.[6] V prvi fazi so zasedli redko poseljena področja na severozahodnem in vzhodnem predelu Karpatskega bazena.[6] Določena področja so verjetno pričeli poseljevati že pred invazijo, tako da so verjetno že leta 889 poselili področje med Tiso in Donavo.[20] Na splošno velja, da se je največji del madžarskega ljudstva preseljeval v letih 895 in sicer preko vzhodnokarpatskih prelazov.[21][16]
V drugi fazi so Madžari pričeli zavzemati frankovska ozemlja. Franki so sprva skušali zadržati svojo oblast nad Spodnjo Panonijo, tako da so leta 896 upravo nad tem ozemljem prepustili slavonskemu knezu Braslavu[22] Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen; že po letu 896 se Braslavovo ime ne omenja več. Zdi se, da so Madžari frankovsko Panonijo spočetka le pustošili in se še niso pripravljali na njeno zasedbo. To pa se je spremenilo leta 899, ko je Arnulf Koroški Madžare povabil, da prekoračijo Donavo in da obračunajo z langobardskim kraljem Berengarjem.[23] Panonijo so Madžari tako zasedli najkasneje v letih 899/900,[24] ko so leta 899 hudo porazili Berengarja in dosegli celo Verono[25][23]
V tretji fazi je bilo potrebno zavarovati novo domovino, kar je Madžarom uspelo doseči leta 902, ko so z enim samim vojaškim pohodom uspeli uničiti Velikomoravsko in zavzeli porečje reke Morave.[6] Ko so Madžari leta 907 potolkli še Bavarce, je bila njihova oblast v Karpatskem bazenu dokončno utrjena.[6] Preseljevanje na zahodne predele Panonije je morda potekalo še globoko v 10. stoletje. Poseben način zavarovanja svojega ozemlja je bilo urejanje mejnih področij: Madžari so okrog svojega poselitvenega prostora do Árpádove smrti v letu 907 uspeli vzpostaviti širok obmejni neposeljen pas z vojaškimi posadkami (ta pas so imenovali »gyepű«).[21][23]
Po ocenah je prebivalstvo Karpatskega bazena takoj po osvojitvi štelo med 300.000 in 600.000 ljudi, samih Madžarov pa je bilo med 100.000 in 400.000.[26]
Bavarci so se po propadu Velikomoravske trudili povrniti svoje izgube in so leta 904 Kurszána zvabili na gostijo, potem pa so ga skupaj z njegovim spremstvom pobili.[6] Tako je Kurszánova smrt omogočila, da je na ravni celotne plemenske zveze sistem dvojnega poglavarstva propadel.[27] Način vodenja plemenske zveze po sistemu dvojnega poglavarstva je bil namreč v Árpádovem času že zastarel, in ko je Árpád celotno moč združil v svojih rokah, je to pomenilo korak naprej v razvoju madžarske države iz plemenske zveze.[28] Ko odtlej govorimo o madžarskih vladarjih, govorimo predvsem o »velikih knezih« (madžarsko Nagyfejedelem) in ne ugibamo več o razmerju med gyulami in kendeji.
Árpáda je Franco Nero leta 1996 upodobil v filmu The Conquest.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.