Škotska
From Wikipedia, the free encyclopedia
Škotska (škotščina Scotland; škotska gelščina: Alba) je država, ki je del Združenega kraljestva. Obsega skoraj eno tretjino ozemlja Združenega kraljestva, sestavljeno iz severnega dela otoka Velika Britanija in več kot 790 sosednjih otokov, predvsem v arhipelagu Hebridov in Severnih otokov. Na jugovzhodu ima Škotska svojo edino kopensko mejo, ki je dolga 154 km in si jo deli z Anglijo; državo na severu in zahodu obdaja Atlantski ocean, na severovzhodu in vzhodu Severno morje ter na jugu Irsko morje. Prebivalstvo leta 2022 je bilo 5.436.600 in predstavlja 8 % prebivalstva Združenega kraljestva.[6] Edinburg je glavno mesto, Glasgow pa največje mesto Škotske.
Škotska Scotland Alba | |
---|---|
Geslo: »In My Defens God Me Defend« (skotščina) | |
Glavno mesto | Edinburg (Dùn Èideann) (Edinburgh) 55°57′N, 3°11′W |
Največje mesto | Glasgow (Glaschu) (Glesga) 55°51′N 4°16′W |
Uradni jeziki | angleščina, škotska gelščina, skotščina |
Država | Združeno kraljestvo |
Voditelji | |
• Kralj | Karel III. |
• Prvi minister | Humza Yousaf |
Nastanek | |
• Ustanovitev | 9. stol. (mit 843) |
• Pogodba Edinburgh–Northampton | 17. marec 1328 |
• Pogodba Berwick | 3. oktober 1357[1] |
• Zakon o združitvi z Anglijo 1707 | 1. maj 1707 |
• Decentralizacija | 19. november 1998 |
Površina | |
• skupaj | 80.231 km2[2] |
• voda (%) | 1,9 |
Prebivalstvo | |
• popis 2022 | 5.436.600[3] |
BDP | |
• skupaj (nominal.) | £211,7 mrd |
• na preb. (PKM) | £38.622[4][lower-alpha 1] |
HDI (2021) | 0,921[5] zelo visok |
Valuta | Funt šterling (GBP) |
Časovni pas | UTC +0 (WET) |
• poletni | UTC +1 (WEST) |
Klicna koda | +44 |
Kraljevina Škotska se je pojavila v 9. stoletju. Leta 1603 je Jakob VI. podedoval Anglijo in Irsko ter oblikoval personalno unijo treh kraljestev. 1. maja 1707 sta se Škotska in Anglija združili v novo Kraljevino Veliko Britanijo, s škotskim parlamentom, vključenim v parlament Velike Britanije. Leta 1999 je bil ponovno ustanovljen škotski parlament, ki je prenesel pristojnosti nad številnimi področji notranje politike.[7] Država ima drugačen pravni sistem, izobraževalni sistem in versko zgodovino od preostalega Združenega kraljestva, kar je prispevalo k nadaljevanju škotske kulture in nacionalne identitete v Združenem kraljestvu.[8] Škotska angleščina in škotščina sta najbolj razširjena jezika v državi, ki obstajata v narečnem kontinuumu drug z drugim.[9] Govorce škotske gelščine lahko najdemo po vsej Škotski, vendar jezik večinoma govorijo skupnosti znotraj Hebridov.[10] Število govorcev gelščine je manj kot 2 % celotnega prebivalstva, čeprav so poskusi revitalizacije, ki jih je sponzorirala država, pripeljali do naraščajoče skupnosti govorcev drugega jezika.
Celinska Škotska je na splošno razdeljena na tri regije: Škotsko višavje, gorata regija na severu in severozahodu; nižavje, bolj ravna planota čez središče države; in Južno višavje, hribovito območje ob južni meji. Višavje je najbolj gorata regija Združenega kraljestva in vsebuje svoj najvišji vrh, Ben Nevis, visok 1345 m. V regiji je tudi veliko jezer, imenovanih lochs; izraz se uporablja tudi za številne zalive s slano vodo vzdolž globoko razčlenjene zahodne obale države. Geografija številnih otokov je raznolika. Nekateri, kot sta Mull in Skye, so znani po svojem goratem terenu, medtem ko sta Tiree in Coll veliko bolj položna.