From Wikipedia, the free encyclopedia
Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.[1][2]
Štefan Držislav | |
---|---|
kralj veliki knez eparh | |
Vladanje | okrog 969 –okrog 996 |
Predhodnik | Krešimir II. |
Naslednik | Svetoslav Suronja |
Rojstvo | 10. stoletje |
Smrt | cca. 996 |
Potomci | Svetoslav Suronja Gojislav Krešimir III. |
Rodbina | Trpimirovići |
Oče | Krešimir II. |
Mati | Jelena |
Štefan Držislav je bil sin hrvaškega vladarja Krešimirja II. in njegove žene Jelene. V sočasnih virih se pojavlja kot knez in v kasnejših kot kralj. Rodili so se mu sinovi Svetoslav Suronja, Gojislav in Krešimir.[1]
Vladavina Štefana Držislava je bila utemeljena predvsem na ozemlju stare Hrvaške. Vloga Hrvatov na ozemlju osrednje Bosne ni jasna, namesto o oblasti nad staro Slavonijo, lahko govorimo le o določenih madžarskih in hrvaških vplivih na to pokrajino.[3] V prvih letih vladavine je bil Štefan Držislav priča bizantinskemu uničenju bolgarske države.[1] Bizanc si je tedaj podredil tudi ozemlja, poseljena s Srbi.[4] Kmalu zatem je sledil vzpon novega bolgarskega cesarstva pod carjem Samuelom.[1] Samuel je s svojimi osvajanji močno ogrozil hrvaške interese. Na drugi strani je bil zaradi obnovljenega bolgarskega cesarstva, katerega težišče je bilo v Makedoniji, ogrožen tudi bizantinski cesar Bazilij II. V teh razmerah je bizantinski vladar sklenil zavezništvo s hrvaškim vladarjem in je Štefanu Držislavu podelil naziv eparha (namestnika) in patricija.[1] Ti naslovi so bolj častne narave kot pa znamenja dejanske oblasti, ker pa ime Štefan pomeni ˝ovenčani˝, je bil kronan z znamenji (žal neopredeljivega) dostojanstva.[2] To dostojanstvo verjetno še ni bilo klasično s strani cerkve dodeljeno kraljevsko dostojanstvo, katerega srečamo šele veliko kasneje pri kralju Zvonimirju.[2] Vsekakor napis, ki morda pripada zgodnejšemu obdobju vladavine, govori le o velikem knezu (magnus dux) in ne o kralju.[5][6] Ohranil pa se je napis na sarkofagu Jelene, matere Štefana Držislava, kjer kot kralj ni omenjen le Štefan Držislav, ampak celo že njegov oče Mihael (Krešimir).[6][7] Po drugi strani Tomaž Arhidiakon trdi, da so hrvaški vladarji naslov kralja nosili od Štefana Držislava naprej.[8]
V času Štefana Držislava in njegovih naslednikov so Hrvati navezali tesnejše stike z Benetkami in s patriciji dalmatinskih mest.[2] Ker so se z Bizancem leta 992 sporazumele tudi Benetke, ki so še istega leta uspele urediti tudi odnose z Nemci, je položaj Hrvaške v devetdesetih letih 10. stoletja naglo slabel.[4][1] Leta 996 so tako okrepljene Benetke Hrvaški prenehale plačevati tribut za svobodno plovno, kar je povzročilo sovražnosti.[1] Štefan Držislav je kmalu zatem umrl, Hrvaško pa zapustil v zelo napeti politični situaciji. Čeprav je že za svojega življenja za sovladarja postavil sina Svetoslava, je bila Hrvaška preveč oslabela in je po njegovi smrti dežela zašla v državljansko vojno.[4]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.