konjska pasma From Wikipedia, the free encyclopedia
Švarcvaldski lisjak, tudi švarcvaldski konj (nemško Schwarzwälder Kaltblut), je ogrožena nemška pasma lažjega hladnokrvnega konja iz Schwarzwalda (Črnega gozda) v južni Nemčiji.[5]:444
V samostanu St. Peter v Schwarzwaldu so ohranjeni zapisi iz zgodnjega 15. stoletja, ki opisujejo rejo konj v Schwarzwaldu, danes delu nemške zvezne dežele Baden-Württemberg.[6] Težkega konja z imenom Wälderpferd so uporabljali v gozdarstvu in za opravljanje kmečkih opravil;[5]:444 predvideva se, da naj bi iz tovrstnih konj izviral sodobni švarcvaldski lisjak.[7] Poglavitno območje reje je ležalo med severnim Hotzenwaldom na jugu in Kinzigtalom na severu. Levji delež gojenja konj naj bi se odvijal v bližini samostanov St. Peter in St. Märgen; zaradi tega je bil v nemškem jeziku konj nekoč poznan tudi pod imenom St. Märgener Fuchs.[6] Pri oblikovanju in sledečem oplemenjevanju pasme naj bi imeli veliko vlogo noriški konji (norikerji).[8]
Združenje rejcev, Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft, so ustanovili v občini Sankt Märgen leta 1896,[5]:444[9] v istem letu so začeli voditi tudi rodovniško knjigo.[7] Leta 1935, v obdobju vladavine Tretjega rajha, so evidenco prenesli v splošno rodovniško knjigo v Republiki Baden. Originalno stanje so povrnili po vojni, leta 1947, pod francosko administracijo. Združenje Schwarzwälder Pferdezuchtgenossenschaft so vnovič ustanovili v devetdesetih letih 20. stoletja.[6]
Po koncu 2. svetovne vojne je bilo registriranih več kot 1200 plodečih se kobil. Z mehanizacijo kmetijstva in transporta je upadla potreba po delovnih konjih, zaradi česar je do leta 1977 število kobil padlo pod 160.[10]:4 V letu 2007 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pasmo označila kot "ogroženo".[1]:50 Leta 2017 so zabeležili 88 žrebcev in 1077 kobil.[11]
Precej žrebcev je nastanjenih v badenwürttemberški glavni in deželni kobilarni Marbach, kjer je na voljo tudi možnost umetnega osemenjevanja.[6]
Švarcvaldski lisjak je vselej lisjak; kostanjevo rjav konj s svetlo rumenima lanenima grivo in repom; druge barve niso registrirane.[12] Obarvanost kožuha variira od blede do zelo temne, včasih skorajda črne; takšnim konjem, s svetlo ali srebrnasto grivo, Nemci pravijo Dunkelfuchs (temni lisjak). Selekcija, usmerjena v tipično kostanjevo-laneno barvno kombinacijo, se je pričela v letu 1875.[2] V pasemski študiji 250 konj (2013) sta dva konja nosila srebrne (Z) gene, a se srebrna barva ni izrazila, ker sta bila oba kostanjevo obarvana. Poznavalci menijo, da naj bi ti geni v pasemski genski bazen prišli z nekdanjim križanjem čistih konj z živalmi drugih pasem.[13]
Švarcvaldski lisjak je dobro omišičen hladnokrvni (delovni) konj manjše ali srednje teže s kratkim, a močnim vratom. Glava je kratka, ramena ukrivljena, križ pa širok in mišičast. Noge so praviloma čiste, brez daljše dlake, kopita so široka in močna.[6][2]
Švarcvaldskega lisjaka so v začetku gojili za opravljanje kmečkih in gozdarskih opravil, danes pa se ga pogosteje uporablja kot jahalnega in kočijaškega konja.[5]:444
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.