![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Cholic_acid.svg/langsl-640px-Cholic_acid.svg.png&w=640&q=50)
Žolčna kislina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Žolčne kisline so steroidne kisline, ki se nahajajo v žolču pri sesalcih in drugih vretenčarjih.[1] Gre za derivate holesterola, ki kot primarne žolčne kisline nastajajo v jetrih (holna kislina in henodeoksiholna kislina), od koder se z žolčem v obliki soli izločajo v črevo.[2] Soli žolčnih kislin nastanejo s konjugacijo žolčnih kislin s tavrinom ali glicinom.[3][4][5] Soli žolčnih kislin v črevesu emulgirajo maščobe in omogočijo delovanje pankreasne lipaze ter absorpcijo maščob v črevesu, črevesne bakterije pa jih tam pretvorijo v sekundarne žolčne kisline (deoksiholna in litoholna kislina).[2] Del žolčnih kislin se absorbira v kri in po krvnem obtoku vrne nazaj v jetra, kar se imenuje enterohepatično kroženje žolčnih kislin.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Cholic_acid.svg/640px-Cholic_acid.svg.png)
Pri človeku so poglavitne soli žolčnih kislin tavroholna kislina in glikoholna kislina (derivata holne kisline) ter tavrohenodeoksiholna kislina in glikohenodeoksiholna kislina (derivata henodeoksiholne kisline). Prisotne so v primerljivih koncentracijah.[6] Prisotne so tudi soli 7-alfa-dehidroksiliranih derivatov primarnih žolčnih kislin, deoksiholne kisline in litoholne kisline.[6]
Žolčne kisline predstavljajo okoli 80 % organskega dela žolča, poleg njih so prisotni še fosfolipidi in holesterol.[6] Povečano izločanje žolčnih kislin povzroči povečan pretok žolča in s tem pospešeno prebavo prehranskih maščob.[7]