2017
Leto / From Wikipedia, the free encyclopedia
2017 (MMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo. Organizacija združenih narodov je 2017 proglasila za mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj.[1]
Podatki na hitro
Stoletja: | 20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje |
Desetletja: | 1980. 1990. 2000. - 2010. - 2020. 2030. 2040. |
Leta: | 2014 · 2015 · 2016 · 2017 · 2018 · 2019 · 2020 |
Področja: | Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
Zapri
Januar–junij
- 1. januar – portugalski diplomat António Guterres nadomesti Korejca Bana Ki-moona na položaju generalnega sekretarja OZN.
- 15. januar – senegalska vojska s pooblastilom Zahodnoafriške gospodarske skupnosti vstopi v Gambijo, da bi zagotovila sestop poraženca na predsedniških volitvah Yahye Jammeha z oblasti.
- 21. januar – več milijonov ljudi v Združenih državah Amerike in drugod po svetu se udeleži t. i. pohodov žensk (Womens March) v odziv na inavguracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je razburil del javnosti s svojimi predvolilnimi izjavami.
- 28. januar – Slovenska rokometna reprezentanca v tekmi za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v rokometu v Franciji premaga Hrvaško in osvoji prvo medaljo za Slovenijo v ekipnih športih na svetovnih prvenstvih.
- 11. februar – Severna Koreja preizkusno izstreli balistično raketo nad japonskim morjem.
- 10. marec –
- v operativno rabo stopi kitajski lovec pete generacije Čengdu J-20.
- Združeni narodi opozorijo, da se svet sooča z največjo humanitarno krizo po II. svetovni vojni; do 20 milijonov ljudi naj bi bilo v tveganju stradanja in revščine v Jemnu, Somaliji, Južnem Sudanu in Nigeriji.
- 29. marec – Združeno kraljestvo uradno sproži postopek izstopa iz Evropske unije, skladno z rezultati referenduma 23. junija 2016.
- 6. april – Kot odziv na napad s kemičnim orožjem na mesto pod upravljanjem upornikov ameriška vojska izstreli 59 Tomahawk raket na letalsko bazo v Siriji. Rusija opiše izstrelitev kot agresijo, ki naj bi bistveno oslabila vezi med ZDA in Rusijo.
- 8. april – baskovska separatistična organizacija ETA preda francoski policiji preostanek svojega orožja.
- 13. april – Združene države Amerike odvržejo GBU-43/B »MOAB«, eno najmočnejših nejedrskih bomb na svetu, na bazo Islamske države v Afganistanu.
- 22. april – na dan Zemlje poteka mednarodni shod za znanost v mestih po vsem svetu.
- 7. maj – v Franciji v drugem krogu predsedniških volitev zmaga Emmanuel Macron.
- 12. maj – množičen kibernapad z izsiljevalskim programom WannaCry prizadene 230.000 računalnikov v vsaj 150 državah, tudi v nekaterih velikih korporacijah.
- 5. junij –
- Bahrain, Egipt, Libija, Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in Jemen prekinejo diplomatske stike s Katarjem, ki ga obtožijo destabiliziranja regije.
- Črna gora postane 29. polnopravna članica zveze NATO.
- 10. junij – v kazahstanskem mestu Astana odpre vrata specializirana svetovna razstava, posvečena energetiki v prihodnosti.
- 21. junij – med ofenzivo iraške vojske nad položaje Islamske države v Mosulu njeni vojaki razstrelijo veliko al Nurijevo mošejo, kjer je bila pred tremi leti razglašena Islamska država.
- 25. junij – Svetovna zdravstvena organizacija oceni, da je v Jemnu prisotnih več kot 200.000 primerov kolere.
- 29. junij – haaško Stalno arbitražno sodišče objavi razsodbo v arbitražnem postopku glede meje med Slovenijo in Hrvaško, po kateri med drugim Sloveniji pripada večina Piranskega zaliva in stik z mednarodnimi vodami; Hrvaška arbitraže ne priznava.
Julij–december
- 7. julij – 122 od 193 držav članic Organizacije združenih narodov glasuje za uvedbo pogodbe o prepovedi jedrskega orožja.
- 17. julij – Primož Roglič kot prvi Slovenec osvoji etapno zmago na najprestižnejši kolesarski dirki Tour de France (gorska etapa med krajem La Mure in letoviščem Serre Chevalier).
- 5. avgust – Varnostni svet Združenih narodov potrdi nove gospodarske sankcije za Severno Korejo.
- 1. september – ruski predsednik Vladimir Putin izžene 755 ameriških diplomatov v odziv na ameriške sankcije proti Rusiji.
- 3. september – Severna Koreja izvede šesti, najmočnejši jedrski poskus.
- 11. september – Združeni narodi sporočijo, da je varnostna operacija proti muslimanskemu ljudstvu Rohinga na Mjanmarju šolski primer etničnega čiščenja.
- 15. september – sonda Cassini po 13 letih raziskovanja Saturna pade v planetovo atmosfero in konča misijo.
- 17. september – slovenska košarkarska reprezentanca z zmago na evropskem prvenstvu osvoji prvi naslov prvaka v ekipnih športih za Slovenijo.
- 24. september – na referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper večina udeležencev podpre uveljavitev zakona.
- 1. oktober – v Kataloniji poteka referendum o neodvisnosti od Španije, ki ga španska vlada poskuša preprečiti tudi s policijskim posredovanjem.
- 22. oktober – v prvem krogu volitve predsednika Republike Slovenije osvojita dovoljšen delež glasov za uvrstitev v drugi krog aktualni predsednik Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec.
- 27. oktober – pokrajinska vlada Katalonije skladno z rezultati referenduma razglasi neodvisno Republiko Katalonijo, na kar španska vlada odgovori z odvzemom avtonomije tej pokrajini.
- 5. november – skupina preiskovalnih novinarjev objavi t. i. rajske dokumente, zbirko 13,4 milijona dokumentov o poslovanju posameznikov in podjetij z vsega sveta z davčnimi oazami.
- 12. november – v drugem krogu volitev predsednika Republike Slovenije 2017 je aktualni predsednik Borut Pahor izvoljen v nov petletni mandat.
- 15. november – dolgoletni voditelj Zimbabveja Robert Mugabe je odstavljen v državnem udaru z vojaško pomočjo.
- 22. november – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije spozna srbskega generala Ratka Mladića za krivega vojnih zločinov med obleganjem Sarajeva in srebreniškim pokolom.
- 5. december – Mednarodni olimpijski komite izda prepoved nastopanja na zimskih olimpijskih igrah 2018 za ruske športnike na podlagi rezultatov preiskave o državnem programu dopinga v Rusiji.
- 20. december – Organizacija združenih narodov razglasi 20. maj, rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše, za svetovni dan čebel.
- 31. avgust – princ Gabriel, prestolonaslednik Švedske
- 10. januar –
- Roman Herzog, nemški politik in pravnik (* 1934)
- Oliver Smithies, britansko-ameriški genetik, nobelovec (* 1925)
- 13. januar – Anton Nanut, slovenski dirigent (* 1932)
- 14. januar – Džou Jouguang, kitajski jezikoslovec (* 1906)
- 16. januar – Eugene Cernan, ameriški astronavt (* 1934)
- 8. februar – Peter Mansfield, angleški fizik, nobelovec (* 1933)
- 19. februar – Igor Rostislavovič Šafarevič, ruski matematik in disident (* 1923)
- 28. februar – Vladimir Petrov, ruski hokejist (* 1947)
- 7. marec – Hans Georg Dehmelt, nemško-ameriški fizik, nobelovec (* 1922)
- 8. marec – George Andrew Olah, madžarsko-ameriški kemik, nobelovec (* 1927)
- 10. marec – John Surtees, britanski motociklistični in avtomobilistični dirkač (* 1934)
- 17. marec – Derek Walcott, pesnik in dramatik iz Svete Lucije, nobelovec (* 1930)
- 18. marec – Chuck Berry, ameriški glasbenik (* 1926)
- 29. marec – Aleksej Aleksejevič Abrikosov, ruski fizik, nobelovec (* 1928)
- 1. april – Jevgenij Jevtušenko, ruski pesnik (* 1932)
- 14. april – Iva Zupančič, slovenska igralka (* 1931)
- 17. maj – Chris Cornell, ameriški glasbenik (* 1964)
- 22. maj – Nicky Hayden, ameriški motociklistični dirkač (* 1981)
- 23. maj – Roger Moore, angleški igralec (* 1927)
- 29. maj – Manuel Noriega, panamski diktator (* 1934)
- 16. junij:
- Helmut Kohl, nemški politik (* 1930)
- Alojz Matjašič, slovenski režiser in igralec (* 1928)
- 18. junij – Gašper Tič, slovenski igralec (* 1973)
- 30. junij – Simone Veil, francoska odvetnica in političarka (* 1927)
- 13. julij – Liu Šjaobo, kitajski pisatelj in aktivist, nobelovec (* 1955)
- 15. julij – Marjam Mirzahani, iranska matematičarka (* 1977)
- 20. julij – Chester Bennington, ameriški glasbenik (* 1976)
- 30. julij – Anton Vratuša, slovenski politik, diplomat, publicist, borec NOB in slavist (* 1915)
- 3. avgust -
- Ángel Nieto, španski motociklistični dirkač (* 1947)
- Vilko Ovsenik, slovenski glasbenik (* 1928)
- 16. avgust – Engelbert Rodošek, slovenski skladatelj, dirigent, aranžer in producent (* 1943)
- 21. avgust – Bajram Redžepi, albanski politik (* 1954)
- 3. september – John Ashbery, ameriški pesnik (* 1927)
- 5. september – Nicolaas Bloembergen, nizozemsko-ameriški fizik, nobelovec (* 1920)
- 8. september – Ljubiša Samardžić, srbski igralec in režiser (* 1936)
- 9. september – Franc Flere, slovenski harmonikar (* 1945)
- 2. oktober – Tom Petty, ameriški glasbenik (* 1950)
- 18. november – Malcolm Young, avstralski glasbenik (* 1953)
- 6. december – Johnny Hallyday (Jean-Philippe Smet), francoski glasbenik (* 1943)
- 10. december – Jernej Šugman, slovenski igralec (* 1968)
- fizika: Rainer Weiss, Barry Clark Barish in Kip Stephen Thorne
- fiziologija ali medicina: Jeffrey C. Hall, Michael Rosbash in Michael W. Young
- kemija: Jacques Dubochet, Joachim Frank in Richard Henderson
- književnost: Kazuo Išiguro
- mir: Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje
- ekonomija: Richard Thaler
- »International Years«. Organizacija združenih narodov. Pridobljeno 6. decembra 2016.