Abraham
From Wikipedia, the free encyclopedia
Abraham (hebrejsko אַבְרָהָם; sirsko ܐܒܪܗܡ Oraham; arabsko إبراهيمʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva (poglavja 11,26–25,18 v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
| Abraham אברהם إبراهيم | |
|---|---|
.jpg) Rembrandt (1635): Žrtvovanje Izaka | |
| Osebni podatki | |
| Rojstvo | Abram 1813 pr. n. št.[1] |
| Smrt | 1638 pr. n. št.[2] |
| Pokopan | 31.524744°N 35.110726°E / 31.524744; 35.110726 |
| Soproga | Sara, Hagara, Ketura |
| Otroci | Izmael (s Hagaro), Izak (s Saro), s Keturo: Zimrán, Jokšán, Medán, Midján, Jišbák, Šuah |
Najprej se je imenoval Abram. Ime Abraham je dobil po sklenitvi zaveze z Bogom, kakor je opisana v 17. poglavju 1. Mojzesove knjige. Abram in Abraham sta narečni različici istega imena, čeprav priljubljena etimologija daljšo obliko razume kot »oče mnogih«.[3] Njegova zgodba je zgodovina ustanovitve zaveze med Abrahamom in Bogom: Bog je poklical Abrahama, naj zapusti svojo deželo, družino in dom v Mezopotamiji zaradi nove dežele, družine in zapuščine v Kanaanu, obljubljeni deželi. Pojavile so se grožnje zavezi – nezmožnost zaploditi potomca, grožnja vezanosti na Egipt, pomanjkanje strahu pred Bogom). Vse so prešle in zaveza je bila vzpostavljena.[4] Abrahamova zgodba se konča s smrtjo in pokopom njegove žene Sare v grob, ki ga je kupil v Hebronu (mesto v južni Judeji). Pred tem je svojega potomca Izaka poročil z ženo iz svojega ljudstva. Ti dve epizodi označujeta prvo pravico njegovih potomcev do dežele in nato izključitev prvotnih naseljencev, Kanaancev, iz izraelskega patrimonija.[5]
Svetopisemska interna kronologija uvršča Abrahama okrog leta 2000 pr. n. št.[6], toda zgodbe v 1. Mojzesovi knjigi ne morejo biti povezane z znano zgodovino tistega časa. Zato se večina biblične zgodovine več ne začenja z obdobjem očakov.[7]