Glasovne besedne figure
From Wikipedia, the free encyclopedia
Glasovne besedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih je učinek izraza že v samem zvoku besede. Prav zaradi tega neposrednega in takoj zaznavnega učinka se te figure najpogosteje uporabljajo predvsem v pesništvu in v pregovorih, pa tudi v govorništvu in včasih v pripovedništvu. Glavne oblike so: polni stik (rima), samoglasniški stik (asonanca), soglasniški stik (aliteracija) in sličnoglasje (onomatopoija)