Vranični prisad
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vranični prisad ali antraks (tudi črni prišč) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča grampozitivna bakterija Bacillus anthracis, ki tvori spore.
Podatki na hitro Vranični prisad Antraks, Specialnost ...
Vranični prisad Antraks | |
---|---|
Večja patološka sprememba na koži s črno krasto, značilna za kožno obliko | |
Specialnost | infektologija, veterinarska medicina |
Simptomi | ulkus, slabost, driska, rectorrhagia, hematohezija, otekanje, limfadenitis, meningealni znaki |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | A22.minor |
MKB-9 | 022 |
DiseasesDB | 1203 |
MedlinePlus | 001325 |
eMedicine | med/148 |
MeSH | D000881 |
Zapri
Bolezen se izraža v več oblikah:
- kožni antraks, za katerega so značilna omejena območja z gnojnim vnetjem in črno krasto na koži;
- pljučni ali inhalacijski antraks, ki nastane zaradi vdihavanja spor antraksa, simptomi pa so sprva podobni gripi, nakar pride do vnetja dihal;
- črevesni antraks, ki nastane zaradi zaužitja okuženega mesa, značilni simptomi pa so bolečine v trebuhu, hematemeza in diareja s krvavo vsebino.
Približno 95 % okužb poteka pri človeku s spremembami na koži, 5 % pa na dihalih.[1]
Bolezen običajno prizadene rastlinojede živali, zlasti na kmetijskih območjih Amerike, Azije, Afrike in jugozahodne, južne ter vzhodne Evrope. Prizadane lahko tudi človeka, če pride v stik z okuženo živaljo, izdelki živalskega izvora ali visoko koncentracijo spor bakterije. Okužbe z inhalacijo spor so predvsem rezultat uporabe biološkega orožja na določenem območju ali nezadostnih varnostnih ukrepov v bližini vojaških laboratorijev. Prenos okužbe s človeka na človeka ni dokazan.