Baalbeški kamni
From Wikipedia, the free encyclopedia
Baalbeški kamni je šest masivnih rimskih[1] obdelanih kamnitih blokov v Baalbeku (starodavni Heliopolis) v Libanonu, za katere je značilen megalitski gigantizem, ki mu v antiki ni para.
Najmanjši trije so del temeljne stene v rimskem kompleksu templja Jupitra Baala (heliopolitskega Zevsa) na Tel Baalbeku in so znani kot Trilithon. Vsak od teh je ocenjen na približno 750–800 ton.
Preostali trije so rimski monoliti, ki niso del večje strukture, običajno znani kot Kamen noseče ženske (ocenjen na 1000 t), Južni kamen (ocenjen 1242 t) in Pozabljeni kamen (ocena 1650 t). To so v obratnem vrstnem redu prvi, tretji in peti največji znani kamni, ki so jih kdaj izkopali v človeški zgodovini. Menijo, da so bili namenjeni bližnjemu kompleksu Jupitrovega templja, verjetno kot dodatek k Trilithonu; vendar jih morda zaradi njihove velikosti nikoli niso odstranili iz kamnoloma. Niso jih uporabljali od njihovega pridobivanja v starih časih.[2]
Številne arheološke ekspedicije so odšle na najdišče od 19. stoletja, predvsem nemške in francoske skupine, raziskave pa so se nadaljevale v 21. stoletju.[3]