Bitka pri Velbaždu
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bitka pri Velbaždu (bolgarsko битка при Велбъжд, bitka pri Velbžd, srbsko Битка код Велбужда, bitka kod Velbužda) je bila bitka med bolgarsko in srbsko vojsko 28. julija 1330 v okolici Velbažda, sedanjega Kjustendila, v zahodni Bolgariji.[4]
Bitka pri Velbaždu | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del bolgarsko-srbskih vojn | |||||||
Detajl ikone Štefana Dečanskega iz 16. stoletja, na kateri je upodobljena bitka pri Velbaždu | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Bolgarsko cesarstvo Vlaška[1] | Kraljevina Srbija | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Mihael III. † Basarab I.[1] |
Štefan Dečanski Štefan Dušan | ||||||
Moč | |||||||
okoli 15.000: 12.000 Bolgarov[2], 3.000 najemnikov[3] |
okoli 17.000: 15.000 Srbov, 2.000 nemških in katalonskih najemnikov[3] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
velike | majhne |
Naraščajoča moč Srbskega kraljestva od poznega 13. stoletja je resno zaskrbela tradicionalni balkanski sili Bolgarijo in Bizantinsko cesarstvo. Leta 1327 sta se odločili, da združita svoje sile za vojaško akcijo proti Srbiji.[5] Tri leta kasneje sta se glavnini bolgarske in srbske vojske udarili pri Velbaždu. Bolgarska vojska napada ni pričakovala in je bila poražena. Srbska zmaga je naslednji dve desetletji močno vplivala na ravnotežje moči na Balkanu. Bolgari niso po bitki izgubili nobenega ozemlja, vendar niso mogli preprečiti srbskega prodiranja proti Makedoniji. Srbi so uspeli osvojiti Makedonijo in dele Tesalije in Epirja in posedovali največje ozemlje v svoji zgodovini. Srbski kralj Štefan Dušan se je z bolgarsko pomočjo leta 1346 kronal za carja (cesarja) vseh Srbov.
V nekaj desetletjih po Dušanovi smrti leta 1355 je Srbsko cesarstvo razpadlo. Enaka usoda je doletela tudi Bolgarsko cesarstvo po smrti Ivana Aleksandra leta 1371. Obe nekdanji cesarstvi so postopoma osvojili osmanski Turki.