Dogodek (verjetnostni račun)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dogódek v matematični teoriji verjetnosti je situacija, ki se lahko zgodi v nekem verjetnostnem poskusu (tj. v poskusu, pri katerem je rezultat odvisen od naključja). Dogodek ponazorimo z množico elementarnih izidov tega poskusa. Temeljni problem verjetnostnega računa je računanje verjetnosti dogodka.
Zgled:
Za verjetnostni poskus vzemimo žrebanje števila med 1 in 20 (vključno). Primeri dogodkov, ki se pri tem lahko zgodijo so:
- A: »izžrebano je liho število« oziroma A = {1,3,5,7,9,11,13,15,17,19}
- B: »izžrebano število je manše od 7« oziroma B = {1,2,3,4,5,6}
- C: »izžrebano je število 13« oziroma C = {13}
Zaradi matematične doslednosti štejemo za dogodka tudi dva posebna primera:
- Nemogoč dogodek je dogodek, ki se nikoli ne zgodi. Ustreza mu prazna množica izidov. Označimo ga .
- Gotov dogodek je dogodek, ki se vedno zgodi. Ustreza mu univerzalna množica - tj. množica vseh možnih izidov. Označimo ga .