Femsko sodišče
From Wikipedia, the free encyclopedia
Femska sodišča (nemško Vehmgericht ali krajše Vehm)[1] so bila vrsta tajnih sodišč, katerih korenine segajo v 13. stoletje v Vestfalijo, od koder so se razširila v druge nemško govoreče dežele. Ime izvira iz stare nižje nemščine.
Sodišča so bila dejavna v poznejšem srednjem veku in temeljila na bratovščini sodnikov porotnikov, imenovani »svobodni sodniki« (nemško Freischöffenor, francosko francs-juges).[2] Prvotni sedež sodišč je bil v Dortmundu. Sodni postopki so bili včasih tajni, kar je vodilo do alternativnih nazivov »tajna sodišča« (nemško heimliches Gericht), »tiha sodišča« (nemško Stillgericht) ali »prepovedana sodišča« (nemško verbotene Gerichte). Po izvršitvi smrtne obsodbe so truplo pogosto obesili na drevo, da bi oznanili razsodbo in odvrnili druge od zločinskih dejanj.
Vrhunec dejavnosti femskih sodišč je bil med 14. in 15. stoletjem, manjša dejavnost pa je potrjena v 13. in 16. stoletju. Razpršeni dokazi dokazujejo njihov obstoj še v 17. in 18. stoletju. Dokončno ukinjena so bila z ukazom Jérôma Bonaparteja, kralja Vestfalije, leta 1811.[3]
Na femskih sodiščih so temeljila kasnejša okrožna sodišča Frankovske. Svoja pooblastija so prejela od cesarja Svetega rimskega cesarstva, od katerega so prejela tudi pristojnost za izrekanje smrtne kazni (nemško Blutgericht), ki so jo izrekale v njegovem imenu. Povsod drugod so oblast nad življenjem in smrtjo, ki je bila prvotno v izključni pristojnosti cesarja, uzurpirali teritorialni plemiči.[4]