Francis Crick
From Wikipedia, the free encyclopedia
Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Francis Harry Compton Crick | |
---|---|
[1] | |
Rojstvo | 8. junij 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[2][3][…] Northampton[d][1] |
Smrt | 28. julij 2004({{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[4][2][…] (88 let) La Jolla[d][1] |
Bivališče | Združeno kraljestvo ZDA |
Narodnost | angleška |
Področja | molekularni biolog, fizik |
Ustanove | Univerza v Cambridgeu Univerzitetni kolidž v Londonu Salkov inštitut za biološke študije |
Alma mater | Univerzitetni kolidž v Londonu Univerza v Cambridgeu |
Mentor doktorske disertacije | Max Ferdinand Perutz |
Poznan po | soodkritju strukure DNK, raziskave zavesti |
Pomembne nagrade | Nobelova nagrada (1962) Kraljeva medalja (1972) Copleyjeva medalja (1975) |
Podpis |
Crick je sprva študiral fiziko na Univerzitetnem kolidžu Londonu, a je moral študij prekiniti zaradi izbruha druge svetovne vojne. Leta 1947 je nadaljeval študij, tokrat biologije, na Univerzi v Cambridgeu. Doktoriral je leta 1954 z dizertacijo »X-ray diffraction: polypeptides and proteins« (»Rentgenska difrakcija: polipeptidi in beljakovine«).
Najbolj je znan po tem, da je bil kot doktorski študent v Cambridgeu eden od soodkriteljev zgradbe molekule DNK leta 1953. Za »odkritja na področju molekularne zgradbe nukleinskih kislin in njenega pomena pri prenosu informacij v živih snoveh« so on, James Dewey Watson in Maurice Wilkins leta 1962 prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.[5]
Poznan je tudi po uveljavitvi izraza »centralna dogma«, ki opisuje teorijo, da je pretok genetskih informacij v celici v bistvu enosmeren, od DNA preko RNK do beljakovine. Crickove raziskave so imele ključno vlogo pri kasnejšem razvozlanju genskega koda.[6]
Leta 1977 se je preselil v Kalifornijo, kjer je preostanek svoje kariere deloval kot raziskovalni profesor pri Salkovem inštitutu za biološke študije v La Jolli, predaval pa je tudi na Univerzi Kalifornije v San Diegu. Posvečal se je teoretični nevrobiologiji in raziskavam človekove zavesti. To delo je opravljal do svoje smrti.