Frankopani
From Wikipedia, the free encyclopedia
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Knezi Krški so sprva kot vazali beneške republike upravljali otok Krk. Kasneje so prešli tudi na celino v službo ogrsko-hrvaških kraljev in postali tudi njihovi vazali. Z zvestim služenjem kraljem so si pridobivali nova ozemlja. Največji korak je pri tem naredil Ivan V. V času boja kralja Sigismunda za prestol, je z vojsko rešil iz ujetništva mladoletno kraljico Marijo in bil za to bogato nagrajen. Krški knezi so svoj višek dosegli v času Ivanovega sina Nikole IV., ko so tudi dokazovali sorodstvo s staro rimsko rodbino Frangipanov in si nadeli ime Frankapani. Po Nikolovi smrti so si razdelili rodbinske posesti na osem delov. Razdrobljenost, medsebojni spori in postopno izumiranje rodbinskih vej je vse bolj zmanjševalo njihov družbeni pomen. Kljub temu je še kar nekaj frankopanskih knezov zasedalo banski in pomembne vojaške položaje. Mnogi so se izkazali v bojih proti Turkom. Zadnji Frankopan, Fran II. Krsto, je bil tudi pesnik. Skupaj s svakom Petrom IV. Zrinskim in Ivanom Erazmom Tattenbachom se je zapletel v neuspelo zaroto proti habsburškemu vladarju Leopoldu I. Habsburškemu, bil obsojen na smrt ter aprila 1671 v Dunajskem Novem mestu obglavljen.