Goriški grofje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Goriški grofje | |
---|---|
Plemiški predikat | von Görz / di Gorizia |
Država | Goriška grofija |
Mesto izvora | Pustriška dolina |
Nazivi | grofje |
Veje | goriška, istrska, tirolska |
V povezavi z naseljem Gorica se prvič omenjajo v dvajsetih letih 12. stoletja. Začetki rodbine so povezani s Hartvikom, ki je bil ob koncu 10. stoletja palatinski grof v vojvodini Koroški. Njegov vnuk Majnhard se v pisnih virih pojavlja kot goriški grof (comes de Goerze). V 13. stoletju se je njegova rodbina povzpela med najvplivnejše fevdalce na jugu Svetega rimskeega cesarstva. Njihova oblast je vključevala ozemlja na Tirolskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem in Krasu, v Istri ter Furlaniji. Leta 1335 je tirolska veja rodbine ostala brez moškega naslednika; posesti na Kranjskem in Koroškem so pripadla Habsburžanom, preostala rodbina pa se je leta 1342 razdelila na ožjo goriško vejo (s posestvi v Posočju, v Furlaniji, na Vipavskem in na Krasu) ter Istrsko vejo (s posestvi v notranjosti Istre, na Dolenjskem in v Beli krajini). Ko je leta 1374 izumrla istrska veja, so tudi ta ozemlja prevzeli Habsburžani, nato pa leta 1500, ob smrti zadnjega goriškega grofa Lenarta, še preostalo imetje.