From Wikipedia, the free encyclopedia
Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine. Geomorfološko so obsežna, medsebojno povezana skupina goratih vzpetin. Glede na višino ločimo sredogorja in visoka gorovja. Glede na nastanek in obliko poznamo:
Gorovja so po navadi ločena med seboj s prevali in / ali rečnimi dolinami. Gore istega gorovja niso nujno istega geološkega izvora.
Večje, slabo razčlenjeno, navadno osamljeno gorovje ali gorski sklop z enotnimi geografskimi lastnostmi, imenujemo gorski masiv. Primer: Pohorje, Centralni masiv.
Geološka definicija opredeljuje gorovje kot naguban ali razlomljen ravni ali upognjen del Zemljine skorje, nastal pri orogenezi. Primer: Alpidi, Dinaridi.
Položaj gorskih verig vpliva na podnebje, na primer na dež ali sneg. Ko se zračne mase premikajo navzgor in čez gore, se zrak ohladi in povzroči orografske padavine (dež ali sneg). Ko se zrak spušča na zavetrni strani, se ponovno segreje (po adiabatni stopnji prekinitve) in postane bolj suh, saj mu je odvzeta večina vlage. Pogosto padavinska senca vpliva na zavetrno stran območja. Posledično velike gorske verige, kot so Andi, razdelijo celine v ločena podnebna območja.
Večina geološko mladih gorskih verig na zemeljski površini je povezana bodisi s pacifiškim ognjenim obročem bodisi z alpskim pasom. Pacifiški ognjeni obroč vključuje Ande Južne Amerike, se razteza skozi severnoameriške Kordiljere vzdolž pacifiške obale, Aleutskega pogorja, preko Kamčatke, Japonske, Tajvana, Filipinov, Papue Nove Gvineje do Nove Zelandije.[1] Andi so dolgi 7000 kilometrov in se pogosto štejejo za najdaljši gorski sistem na svetu.[2]
Alpski pas vključuje Indonezijo in jugovzhodno Azijo, preko Himalaje, Kavkaza, Balkanskega gorovja, Alp in se konča v španskih gorah in gorovju Atlas.[3] V pas spadajo tudi druga evropska in azijska gorovja. Himalaja vsebuje najvišje gore na svetu, vključno z Mount Everestom, ki je visok 8848 metrov in prečka mejo med Kitajsko in Nepalom.
Gorske verige izven teh dveh sistemov so Arktične Kordiljere, Ural, Apalači, Skandinavsko gorovje, Veliko ločnico, gorovje Altaj in gorovje Hedžas. Če se opredelitev gorskega območja razširi na podvodne gore, potem Oceanski greben tvori najdaljši neprekinjen gorski sistem na Zemlji z dolžino 65.000 kilometrov.[4]
Gore na drugih planetih in naravnih satelitih Osončja, vključno z Luno, so pogosto izolirane in jih tvorijo predvsem procesi, kot so udarci, čeprav obstajajo primeri gorskih verig, ki so nekoliko podobni tistim na Zemlji. Zlasti Saturnova luna Titan[5] in Pluton[6] prikazujeta velike gorske verige v verigah, sestavljenih večinoma iz ledu in ne kamnin. Primeri so Mithrim Montes in Doom Mons na Titanu ter Tenzing Montes in Hillary Montes na Plutonu. Nekateri zemeljski planeti, razen Zemlje, kažejo tudi skalnata gorovja, kot je Maxwell Montes na Veneri, višji od katerega koli na Zemlji[7] in Tartarus Montes na Marsu.[8] Jupitrova luna Io ima gorske verige, nastale iz tektonskih procesov, vključno z Boösaule Montes, Dorian Montes, Hi'iaka Montes in Euboea Montes.[9]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.