Grad Podsreda - Wikiwand
For faster navigation, this Iframe is preloading the Wikiwand page for Grad Podsreda.

Grad Podsreda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grad Podsreda
Grad Podsreda
Lega na zemljevidu Slovenije
Splošni podatki
Tipgrad
Arhitekturni slogromanska arhitektura
Lokacijagrič nad jedrom Podsrede
Koordinate46°1′41.25″N 15°35′24.5″E / 46.0281250°N 15.590139°E / 46.0281250; 15.590139Koordinati: 46°1′41.25″N 15°35′24.5″E / 46.0281250°N 15.590139°E / 46.0281250; 15.590139
Dokončanoprva polovica 12. stoletja
Podsreda - Grad
LegaObčina Kozje
RKD št.549 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP13. oktober 1990

Grad Podsreda (nemško Hörberg) stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.

Arhitektura

Zgrajen je bil v prvi polovici 12. stoletja. Takrat je imel običajno preprosto pravokotno zasnovo. Okoli leta 1180 je bil prizidan visok obrambni stolp, okoli 1220 južni bivalni del ter okrog 1260 še kapelo. Današnjo podobo je dal gradu predvsem grof Schönburg-Glauchau, zet kneza Werianda zu Windischgrätza v 19. stoletju. Grad so začeli obnavljati leta 1983.

Zgodovina

Grad Podsreda, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681
Grad Podsreda, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681

Grad je bil eden petih glavnih krških fevdov in sedež podeželskega sodišča. Grad je prvič omenjen leta 1213, kot Castrum Herberch, ko ga je Ortolf s Planine zapisal svoji ženi Kiburgi s Ptuja. Podsreškim vitezom so sledili Ostrovrharji s Svibnega. Leta 1338 ga je Herman s Kranichberga prodal Frideriku Žovneškemu. Škofje so grad redno potrjevali Celjskim grofom. Po njihovem izumrtju leta 1456, postane grad in gospoščina deželnoknežja last Habsburžanov. Leta 15151[pojasni] so ga napadli in zavzeli uporni kmetje. Upravitelji gradu so se poslej pogosto menjavali, dokler ga leta 1617 ni kupil grof Žiga Tattenbach. V lasti njegovih potomcev je bil do leta 1848, ko je posest kupil knez Weriand zu Windischgrätz. Posest je ostala v lasti njegovih dedičev do konca druge svetovne vojne. Zahodno 450m od gradu je stal zaporni stolp (Turnič), na katerem je bila stalna vojaška posadka. Prvotni podsredški grad je nekoč stal na hribu (gradišče), vzhodno od današnjega trga.

Galerija

  • Vhod na zunanje dvorišča
    Vhod na zunanje dvorišča
  • Bergfrid
    Bergfrid
  • Vhod v bergfrid
    Vhod v bergfrid
  • Dvorišče
    Dvorišče
  • Stopnišče v palacij
    Stopnišče v palacij
  • Arkadna hodnika
    Arkadna hodnika
  • Okno
    Okno
  • Strelna lina
    Strelna lina
  • Kočija
    Kočija
  • Ognjišče v kuhinji
    Ognjišče v kuhinji
  • Kotel
    Kotel
  • Posoda v grajski kuhinji
    Posoda v grajski kuhinji
  • Vrata
    Vrata
  • Zapor
    Zapor
  • Vrata v zapor
    Vrata v zapor

Sklici in opombe

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 549". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave



{{bottomLinkPreText}} {{bottomLinkText}}
Grad Podsreda
Listen to this article