Hashimotov tiroiditis
From Wikipedia, the free encyclopedia
Hashimotov tiroiditis, znan tudi kot kronični limfocitni tiroiditis in Hashimotova bolezen, je avtoimunska bolezen, pri kateri pride do postopnega uničenja ščitnice.[5] Na začetku bolnik simptomov morda ne opazi. Sčasoma se ščitnica lahko poveča in tvori nebolečo golšo. Pri nekaterih ljudeh se sčasoma pojavi hipotiroidizem, ki se lahko kaže s povečanjem telesne mase, utrujenostjo, zaprtjem, depresijo, izpadanjem las in dlak ter splošnimi bolečinami. Po dolgih letih se ščitnica običajno zmanjša.[1] Mogoči zapleti vključujejo ščitnični limfom.[6]
Hashimotov tiroiditis | |
---|---|
Sopomenka | kronični limfocitni tiroiditis, avtoimunski tiroiditis, struma lymphomatosa, Hashimotova bolezen |
Ščitnica bolnika s Hashimotovim tiroiditisom pod mikroskopom pri majhni povečavi | |
Specialnost | endokrinologija |
Simptomi | neboleča golša, povečanje telesne mase, utrujenost, zaprtje, depresija, suha koža, alopecija[1] |
Običajni začetek | starost 30–50 let[1][2] |
Vzroki | genetski in okoljski dejavniki.[3] |
Dejavniki tveganja | družinska anamneza, druga avtoimunska bolezen[1] |
Diagnostični postopki | TSH, T4, antitiroidna avtoprotitelesa[1] |
Diferencialne diagnoze | Basedowova bolezen, netoksična nodularna golša[4] |
Zdravljenje | levotiroksin, operacija[1][4] |
Pogostost | 5 % v nekem trenutku[3] |
Domneva se, da je Hashimotov tiroiditis posledica kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov.[3] Dejavniki tveganja vključujejo družinsko anamnezo tega stanja in druge avtoimunske bolezni.[1] Diagnozo potrdimo s krvnimi preiskavami na TSH, T4 in antitiroidna avtoprotitelesa. Druga stanja, ki lahko povzročijo podobne simptome, vključujejo Basedowovo bolezen in netoksično nodularno golšo.[4]
Hashimotov tiroiditis se običajno zdravi z levotiroksinom.[1][7] Če hipotiroidizem ni izražen, nekateri ne priporočajo nobenega zdravljenja, drugi pa poskušajo zmanjšati velikost golše.[8] Bolniki naj se izogibajo uživanju velikih količin joda; vendar je treba uživati dovolj joda, še zlasti med nosečnostjo. Redko je potrebno operacijsko zdravljenje golše.[4]
Hashimotov tiroiditis v določenem obdobju življenja prizadene približno 5 % belcev.[3] Običajno se začne med 30. in 50. letom in je veliko pogostejši pri ženskah kot pri moških.[1] [2] Zdi se, da se pogostnost te bolezni povečuje.[4] Prvi jo je leta 1912 opisal japonski zdravnik Hakaru Hashimoto.[9] Leta 1957 je bila prepoznana kot avtoimunska bolezen.[10]