Izkrcanje v Normandiji (1944)
zavezniško izkrcanje v Normandiji med drugo svetovno vojno / From Wikipedia, the free encyclopedia
Izkrcanje v Normandiji je bila operacija, ki je vključevala pristanek bojnih ladij in z njo povezano letalsko operacijo v torek 6. junija 1944 s strani zavezniških sil v Normandiji med drugo svetovno vojno. Izkrcanje v Normandiji je pogosto znano tudi kot Operacija Overlord ali Dan D. To je bila največja pomorska invazija v zgodovini. Operacija je pomenila začetek osvoboditve Francije (in kasneje zahodne Evrope) in je zagotovila temelje zavezniške zmage na Zahodni fronti.
Izkrcanje v Normandiji | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Ameriški vojaki prebijajo na obalo Omaha, zjutraj 6. junija 1944 | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Združene države Amerike Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Francija Kanada Avstralija Češkoslovaška Belgija Nizozemska Norveška Nova Zelandija Grčija Poljska | Tretji rajh | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Bernard Montgomery Miles Dempsey Trafford Leigh-Mallory Bertram Ramsay Arthur Tedder Dwight D. Eisenhower Omar Bradley |
Gerd von Rundstedt Erwin Rommel Hugo Sperrle Karl Dönitz Leo Geyr von Schweppenburg Friedrich Dollmann Hans von Salmuth Wilhelm Falley | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
10.000 mrtvih 4.414 poškodovanih | 4.000–9.000 mrtvih |
Načrtovanje operacije se je začelo leta 1943. V mesecih pred invazijo so zavezniki izvedli veliko vojaško prevaro z imenom Operacija Bodyguard, da bi zavedli Nemce glede datuma in lokacije glavnega zavezniškega izkrcanja. Vreme na dan D je bilo izredno slabo, zaradi česar je bilo treba operacijo prestaviti za 24 ur; nadaljnja premestitev bi pomenila zamudo vsaj za dva tedna, saj so načrtovalci invazije imeli zahteve glede položaja lune, plime in časa dneva, kar je pomenilo, da je primernih le nekaj dni v mesecu. Adolf Hitler je feldmaršala Erwina Rommela imenoval za poveljnika nemških sil in nadzornika izgradnje utrdb ob obali Atlantskega oceana v pričakovanju invazije zaveznikov. Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je za poveljstvo zavezniških sil imenoval generalmajorja Dwighta D. Eisenhowerja.
Pred izkrcanjem na obali Normadnije je sledilo obsežno zračno in pomorsko bombardiranje ter pristanek 24.000 ameriških, britanskih, kanadskih in francoskih vojakov s padali kmalu po polnoči. Zavezniške pehotne in oklepne divizije so se ob 6.30 začele izkrcavati na obali severne Francije. 80 kilometerski odsek normandijske obale je sestavljalo pet delov: Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword. Močan veter je potisnil glavna pristajalna plovila vzhodno od predvidenih položajev, zlasti pred obali Utah in Omaha. Vojaki so dosegli obalo in kmalu je nemška straža, ki je stražila plažo, začela streljati na vojake, obala pa je bila minirana in opremljena z ovirami, kot so leseni koli, kovinski trinožci in bodeča žica, zaradi česar je bilo delo zavezniških ekip za osvoboditev plaž težko in nevarno. Največ žrtev je bilo na Omahi ob visokih pečinah. Na Goldi, Juni in Swordu je bilo več utrjenih mest osvobojenih v bojih od hiše do hiše, dveh večjih ofenziv pri Goldu pa ni bilo mogoče izvesti, zaradi nemških specializiranih tankov.
Zavezniki prvi dan niso uspeli doseči nobenega njihovega načrtovanega cilja. Carentan, Saint-Lô in Bayeux so ostali pod nemško okupacijo, Caen, glavni cilj, pa je bil osvobojen šele 21. julija. Prvi dan sta bili osvobojeni le dve plaži (Juno in Gold), vseh pet plaž pa je bilo osvobojenih šele 12. junija; vendar pa se je pojavilo veliko sreče, da so zavezniki v prihodnjih mesecih postopoma napredovali. Nemške žrtve na dan dneva D so bile ocenjene od 4.000 do 9.000 mrtvih. Zavezniške žrtve so bile ocenjene za najmanj 10.000, potrjenih je bilo 4.414 mrtvih. Muzeji, spomeniki in vojna pokopališča so na tem območju vsako leto odprta in na voljo v spomin na dan D ter gostijo številne obiskovalce.