Jan Žižka
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jan Žižka iz Trocnova in Kaliha (češko Jan Žižka z Trocnova a Kalicha) je bil češki vojskovodja, sodobnik in sledilec Jana Husa, radikalen husit in vodja taboritov, * okoli 1360, Trocnov, Kraljevina Češka, † 11. oktober 1424, Žižkovo polje pri Přibyslavu, Kraljevina Češka.
Jan Žižka | |
---|---|
Ime v maternem jeziku | Jan Žižka z Trocnova a Kalicha |
Vzdevek | Enooki Ivan Žižka Hališki |
Rojstvo | cca. 1360[1] Trocnov, Kraljevina Češka |
Smrt | 11. oktober 1424({{padleft:1424|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[2][3][…] Žižkovo polje pri Přibyslavu, Kraljevina Češka |
Kraj pokopa | Stolnica Svetega Duha |
Pripadnost | husiti (1419–1423) taboriti (1423–1424) |
Aktivna leta | ok. 1378–1424 |
Čin | vojskovodja |
Oboroženi konflikti | poljsko-litovsko-tevtonska vojna
|
Priznanja | grad pri Litoměřicah; svoji novi posesti je dal svetopisemska ime Kelih (češko Kalich) |
Žižka je bil uspešen vojskovodja, zdaj pa je češki narodni heroj. Dobil je vzdevek "Enooki Žižka", ker je izgubil eno. Kasneje je izgubil še drugo. Vodil je husitske sile proti trem križarskim vojskam in ni izgubil niti ene bitke, čeprav je bil v zadnjih obdobjih svojega življenja popolnoma slep.
Rojen je bil v majhni vasici Trocnov v južni Češki v češki plemiški družini.[4] Po Piccolominijevi Historia Bohemica je imel že od mladosti nekaj vezi s kraljevim dvorom, pozneje pa je opravljal funkcijo komornika bavarske kraljice Sofije.[4] Boril se je v bitki pri Grunwaldu 15. julija 1410, kjer je branil Radzyń pred tevtonskimi vitezi. Kasneje je igral vidno vlogo v husitskih vojnah na Češkem. Vodil je husite v bitkah pri Sudoměřu (1420) in Vítkovu (1420). V bitki pri Kutni Hori (1421) je premagal vojsko Svetega rimskega cesarstva in Ogrskega kraljestva. V tej bitki je igralo pomembno vlogo njegovo učinkovito poljsko topništvo.
Žižkova taktika je bila neobičajna in inovativna. Razen tega, da je uril in opremljal svojo vojsko v skladu z njenimi sposobnostmi, je uporabljal oklepne vozove, opremljene z majhnimi topovi in mušketami. Vozovi so bili nekakšni predhodniki tankov, ki so se pojavili petsto let kasneje. Kar najbolj je izkoriščal geografske značilnosti in vzdrževal dobro disciplino v svojih enotah. Na hitro je moral usposobiti kmete, da so se večkrat soočili z visoko izurjenimi in oklepljenimi nasprotniki, ki so bili običajno tudi številčnejši.
Na hribu Vítkov v Pragi so postavili spomenik v čast Janu Žižki in njegovi zmagi na tem hribu leta 1420. Njegov kip je tretji največji bronasti kip konjenika na svetu.[5]