Jurij Andropov
From Wikipedia, the free encyclopedia
Jurij Vladimirovič Andropov (rusko Ю́рий Влади́мирович Андро́пов), ruski komunist, državnik in politik, * 15. junij 1914, Nagutskoje, Ruski imperij, † 9. februar 1984, Moskva, Sovjetska zveza.
Jurij Andropov | |
---|---|
Юрий Андропов | |
Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze | |
Na položaju 12. november 1982 – 9. februar 1984 | |
Predhodnik | Leonid Brežnjev |
Naslednik | Konstantin Černenko |
Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze | |
Na položaju 16. junij 1983 – 9. februar 1984 | |
Predhodnik | Vasilij Kuznecov |
Naslednik | Vasilij Kuznecov |
4. predsednik KGB | |
Na položaju 18. maj 1967 – 26. maj 1982 | |
Premier | Aleksej Kosigin Nikolaj Tihonov |
Predhodnik | Vladimir Semičastni |
Naslednik | Vitalij Fedorčuk |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Jurij Vladimirovič Andropov 2. (15.) junij 1914[1] Soluno-Dmitrijevsko[d], Stavropolska gubernija[d], Ruski imperij, Moskva, Moskovska gubernija[d], Ruski imperij |
Smrt | 9. februar 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[2][3][…] (69 let) Moskva, RSFSR, Sovjetska zveza[1] |
Narodnost | Rus |
Politična stranka | Komunistična partija Sovjetske zveze |
Zakonci | Tatjana Andropova (p. 1940s–1984; njegova smrt) |
Otroci | Igor Andropov Irina Andropova |
Bivališče | Kutuzovski Prospekt |
Poklic | politik, diplomat |
Podpis |
Bil je šesti vrhovni voditelj Sovjetske zveze in četrti generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze. Po 18-letni vladavini Leonida Brežnjeva je Andropov služboval na položaju od novembra 1982 do svoje smrti februarja 1984.
Na začetku svoje kariere je Andropov služil kot sovjetski veleposlanik na Madžarskem od leta 1954 do 1957, v tem času pa je sodeloval pri zatiranju madžarske vstaje leta 1956. 10. maja 1967 je bil imenovan za predsednika KGB-ja. Na tem položaju je nadzoroval množično zatiranje nestrinjanja, ki je potekalo z množičnimi aretacijami in neprostovoljno psihiatrično obvezo ljudi, ki so veljali za "družbeno nezaželene". Ko je Brežnjeva leta 1975 zadela možgansko kap, ki je zmanjšala njegove vodstvene sposobnosti, je Andropov do konca Brežnjevove vladavine dejansko postal poglavitni oblikovalec politike SZ, skupaj z zunanjim ministrom Andrejem Gromikom, obrambnim ministrom, maršalom Andrejem Grečkom in nato Grečkovim naslednikom, maršalom Dmitrijem Ustinovim.
Po smrti Brežnjeva 10. novembra 1982, ga je Jurij Andropov nasledil kot generalni sekretar in s tem tudi voditelj Sovjetske zveze. Med svojim kratkim mandatom je Andropov skušal odpraviti korupcijo in neučinkovitost v državi s preiskavo dolgoletnih uradnikov zaradi kršitev strankarske discipline in kriminaliziranja izostajanja z delovnega mesta. Hladna vojna se je stopnjevala in ni vedel, kako se spopasti z naraščajočo krizo v sovjetskem gospodarstvu. Njegov glavni dolgoročni cilj je bil pripeljati v ospredje novo generacijo mladih reformatorjev, tako energičnih, kot je bil sam, vključno z Jegorjem Ligačovom, Nikolajem Rižkovim in najpomembnejšim med vsemi, Mihailom Gorbačovom.[4] Vendar pa se je po odpovedi ledvic februarja 1983 Andropovo zdravje začelo hitro slabšati. 9. februarja 1984 je umrl, potem ko je državo vodil le 1 leto in 3 mesece, nasledil pa ga je Konstantin Černenko.