Klasika
je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture / From Wikipedia, the free encyclopedia
Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture. V Evropi zajema obdobje približno med letom 1000 pred našim štetjem in letom 200, to je čas starih Grkov in Rimljanov. V umetnosti je obdobje klasike razširjeno in sega od vsega začetka mikenske kulture (15. stoletje pr. n. št.) pa do četrtega stoletja; razen tega se v umetnostni zgodovini Stare Grčije imenuje klasika tudi obdobje med leti 450. in 320. pr. n. št.
- To je članek o zgodovinski dobi, imenovani klasika. Za članek o glasbenem stilnem obdobju glej Klasična glasba.
Iz tega pomena izvira izpeljanka, ki pomeni temelj vsakega kulturnega gibanja. Na primer klasika impresionizma je obdobje, ko so delovali prvi impresionisti; v zakonodaji se včasih beseda uporablja kot sopomenka za ustavo; v modnem ustvarjanju pomeni vrsto temeljnih oblačil brez vsakršnega dodatka trenutnega okusa; Tako pomeni klasika nekega naroda navadno bodisi obdobje, v katerem so nastale temeljne umetnine tistega ljudstva, kakor tudi skupno ime za te umetnine.
Klasika je tudi pisateljsko gibanje v devetnajstem stoletju, ki je hotelo ohraniti in obnoviti stari (tradicionalni) način pisanja, v nasprotju z načeli romantike, ki se je zavzemala za pisno izražanje občutkov in duhovnosti.
V glasbi se izraz »klasika« uporablja bolj v kakovostnem smislu kot v časovnem, saj zavzema dela (predvsem instrumentalna) velikih ustvarjalcev vseh časov; moderni muzikologi se včasih omejujejo na dobo med barokom in romantiko (Haydn, Boccherini, Mozart, Cherubini, Beethoven).