From Wikipedia, the free encyclopedia
Venčna (koronarna) arterija ali venčna odvodnica je vsaka od žil, ki preskrbujeta srčno mišico (miokard) z arterijsko krvjo:
Stena miokarda je debela, zato so žili in njune veje potrebne, saj penetrirajo globoko v miokardno plast. Žili sta prvi veji aorte, ki jo v tem delu imenujemo ascendentna aorta, in se odcepita tik nad aortnim sinusom. Potekata pod epikardom (visceralnim delom osrčnika) in ga tudi prehranjujeta. Žili oživčuje tako simpatično kot parasimpatično živčevje. V večini primerov sta obdani z maščobo – to se lepo vidi pri operacijah na odprtem srcu. Najpogostejša bolezen, ki prizadene venčni arteriji, je poapnenje žil ali ateroskleroza, ki lahko nazadnje privede do srčne kapi. Če je svetlina žil ožja, ni pa popolnoma blokirana, se pojavi bolečina v prsih ali angina pektoris. Bolezen se največkrat zdravi kirurško, s posegom, ki se imenuje obvod koronarne arterije (angl. bypass). Še posebej pogosta je pri telesni dejavnosti in po obroku, ko se potreba srca po krvi poveča, venčni arteriji pa mu je zaradi zožane svetline ne moreta priskrbeti dovolj.
V anglosaški literaturi jo pogosto označuje izraz RCA, right coronary artery. Pri večini ljudi je to dominantna arterija, saj se od nje odcepi veja za zadnjo stran medprekatnega žleba (sulcus interventricularis). Odcepi se nad desnim aortnim sinusom in poteka v svojem žlebu med desnim ušescem (avrikulo) in pljučnim deblom (truncus pulmonalis), ki daje dve pljučni arteriji. Prva stalna veja je:
Arterija nato poteka na zadnjo stran srca in tu odda:
Desna koronarna arterija prehranjuje torej:
V anglosaški literaturi je uporabljen izraz LCA, left coronary artery. Odcepi se nad levim aortnim sinusom in poteka med levim srčnim ušecem in pljučnim deblom. Tako kot desna tudi leva koronarna arterija poteka v svojem žlebu na zadnjo stran srca. Najprej odda dve, v večini primerov enakovredni veji:
Stalna veja pa je tudi:
Leva venčna arterija prehranjuje:
Pri večini ljudi potekajo venčne žile, kot je opisano zgoraj, obstaja pa tudi nekaj drugačnih potekov. Pri približno 15 % ljudi je dominantna leva venčna žila, kar pomeni, da se od nje odcepi veja za zadnji medprekatni pretin. Pri nekaterih ljudeh oskrbuje srce le ena koronarna arterija, ki se navadno cepi nad levim aortnim sinusom, odda vse veje leve arterije, nato pa poteka po zadnjem žlebu proti desnemu robu in tam odda robno vejo (ramus marginalis dexter) in vejo za hrbtno stran medprekatnega pretina (ramus interventricularis posterior). Približno 4 % ljudi imajo tretjo, dodatno venčno arterijo. Med različicami je neredek tudi primer, da desna arterija odda obkrožajočo vejo (ramus circumflexus) namesto leve.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.