Kraljevina Navarra
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev. Štejemo jo za naslednico Kraljevine Pamplone, ustanovljene ob navarski prestolnici leta 824. Teritorij je bil geografsko in upravno deljen na Zgornjo Navarro na južni strani in na Spodnjo oziroma Celinsko Navarro na severni strani Pirenejev.
Kraljevina Navarra
| |
---|---|
Glavno mesto | Pamplona |
Uradni jeziki | euskera, latinščina, navaroaragonščina, okcitanščina, španščina, francoščina |
Vlada | Dedna monarhija |
• kralj | Íñigo Arista |
• kralj | Sancho VI. |
• kraljica | Izabela II. |
+ |
Samostojnost je kraljevina izgubila z vojaškimi osvajanji Ferdinanda Katoliškega in Karla I. Španskega med leti 1512 in 1528. V naslednjih letih je prišlo do več poskusov obnove samostojnosti in naposled se je bil Karl I. Španski primoran odpovedati Celinski Navarri. Ta je tako pod oblastjo dinastije Foix in Albert ostala samostojna vse dokler navarski kralj Henrik III. ni, kot Henrik IV., nasledil francoskega prestola. S tem je prišlo do dinastične združitve in posledično personalne unije Celinske Navarre in Francije. Z združitvijo pa kraljevina Navarra vse do leta 1789, ko ji je bil status kraljevine dokončno odvzet, ni izgubila vseh kraljevih institutov in privilegijev. Po drugi strani je Zgornja Navarra postala le še ena izmed kraljevin Kastiljske Krone in naposled Kraljevine Španije. Ta status je obdržala vse do leta 1841, ko je postala »foralna« provinca – provinca s posebnimi privilegiji.
Kraljevina Navarra je nastala na majhnem območju ob vznožju Pirenejev, ki se je po obdobju ekspanzije in razcveta, zaradi notranjih razdorov in ozemeljskih pretenzij sosednjih kraljestev, začelo krčiti. V obdobju največje ekspanzije je zaobjemala ozemlja ob Atlantiku in se razprostirala dlje od reke Ebro na ozemlja današnjih avtonomnih pokrajin Aragóna, Katalonije, Kastilje in Leona, La Rioje, Baskije in današnjih francoskih upravnih enot Akvitanije in Atlantskih Pirenejev.