Kranjski deželni zbor
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kranjski deželni zbor (nemško Krainer Landtag) je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske. Uveden je bil s februarskim patentom (26.2.1861), s katerim je Avstrijsko cesarstvo stopilo v drugo ustavno obdobje.
Kranjski deželni zbor je sprejemal zakone, ki so bili v deželni pristojnosti. V pristojnost deželne avtonomije je spadalo kmetijstvo, javne zgradbe (zgrajene iz deželnih sredstev), dobrodelne ustanove (vzdrževane iz deželnih sredstev), občinske, cerkvene in šolske zadeve, zadeve glede opravljanja priprege, preskrbe in nastanitve vojaštva ter deželni proračun. Deželni zakon je stopil v veljavo šele po tistem, ko ga je potrdil cesar. Do leta 1873 je bilo v pristojnosti deželnega zbora imenovanje šestih poslancev v dunajski državni zbor.
Deželnemu zboru je predsedoval in ga vodil deželni glavar (nemško Landeshauptmann), ki ga je izmed članov deželnega zbora imenoval cesar. Za upravljanje tekočih zadev v času, ko deželni zbor ni zasedal, je bil pristojen deželni odbor, ki so ga sestavljali deželni glavar in še štirje člani. Po enega člana so izvolili vsak od treh zastopstev volilnih razredov, četrtega pa deželni zbor kot celota. Naloga deželnega odbora je bila upravljanje deželega premoženja, vodstvo uradov deželne avtonomije, deželnih zavodov in ustanov.
Organizacijo in delo deželnega zbora in odbora za Kranjsko sta določala Deželni red za vojvodino Kranjsko, izdan na podlagi februarskega patenta 2. 4. 1873 in 26. 8. 1908 in Deželnozborski volilni red za vojvodino Kranjsko, izdan 5. 11. 1898 in 26. 8. 1908.