Krešimir II.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mihael Krešimir II. (tudi Krešimir II.), hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal med letoma 949 in 969, *?, † 969.[1][2] Domnevno naj bi bil sin Krešimirja I.[3] in domnevno brat Miroslava.[2] Oženjen je bil s Heleno oziroma Jeleno in imel otroka Držislava.[4] Morda si je Mihael Krešimir po starih slovanskih običajih oblast sprva delil z bratom Miroslavom in se kasneje povezal z banom Pribino, ki je Miroslava leta 949 ubil.[4] Najkasneje v času okrog 950 je bila Hrvaška kot kaže toliko oslabljena, da je srbski vladar Časlav Klonimirović Hrvatom iz rok iztrgal ozemlje stare Bosne (danes vzhodni del Bosne in Hercegovine),[5] Po Konstantinu Porfirogenetu je bila Bosna v njegovem in Časlavovem času namreč del Srbije.[6] Približno v tem času pa sta bila izgubljena tudi otoka Brač in Hvar.[4] Oblast je bila utemeljena predvsem na področju današnje južne Hrvaške, nič tudi ne kaže na hrvaško suverenost nad staro Slavonijo.[7] Vsaj del svoje vladavine naj bi Mihael Krešimir nosil kraljevsko krono.[3] Ohranil se je napis na sarkofagu Jelene, njegove soproge, kjer je Mihael (to je Mihael Krešimir) omenjen kot kralj (Michaeli regi).[8][9] O njegovi vladavini sicer ne vemo veliko; leta 970 pa na hrvaškem prestolu že najdemo ustoličenega njegovega naslednika.[1]
Mihael Krešimir | |
---|---|
kralj | |
Vladanje | okrog 949 – okrog 969 |
Predhodnik | Miroslav? |
Naslednik | Štefan Držislav |
Rojstvo | 10. stoletje |
Smrt | 969 |
Potomci | Štefan Držislav |
Rodbina | Trpimirovići |
Oče | Krešimir I.? |