Lateranska palača
From Wikipedia, the free encyclopedia
Lateranska palača (latinsko: Palatium Lateranense), formalno Apostolska palača Lateranov (latinsko: Palatium Apostolicum Lateranense), je antična palača rimskega cesarstva in kasneje glavna papeška rezidenca v jugovzhodnem Rimu.
Lateranska palača | |
---|---|
Lega | Rim Občina Rim |
Koordinati | 41°53′12″N 12°30′19″E |
Zgrajeno | stari vek |
Arhitekt | rimski cesarji |
Arhitekturni slog | antika |
Lastnik | Sveti sedež |
Uradno ime: Lateranska palača | |
Stoji na Trgu svetega Janeza v Lateranu na griču Celijo, palača pa meji na nadbaziliko svetega Janeza v Lateranu, rimsko stolnico. Od 4. stoletja je bila palača glavna rezidenca papežev in tako je bilo približno tisoč let, dokler se apostolska rezidenca ni preselila v Vatikan. Palačo zdaj uporablja Vatikanski zgodovinski muzej (Museo Storico Vaticano), in prikazuje zgodovino papeških držav. V palači so tudi pisarne rimskega vikariata, pa tudi stanovanja kardinala vikarja, papeževega delegata za vsakodnevno upravljanje škofije. Do leta 1970 je bila v palači tudi pomembna zbirka Lateranskega muzeja, ki je danes razpršena med drugimi deli Vatikanskih muzejev.
Po Lateranski pogodbi iz leta 1929 uživata palača in sosednja bazilika položaj eksteritorialne lastnine Svetega sedeža.[1]