Mrzlica denga
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mrzlica denga, znana tudi kot kostolomna mrzlica, pogovorno denga, je tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge. Simptomi bolezni so med drugim vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaj, podoben izpuščaju pri ošpicah. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne hemoragične denge, s krvavitvami, nizko ravnjo krvnih ploščic in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči nevarno nizek krvni tlak.
Mrzlica denga | |
---|---|
Značilni izpuščaji na koži | |
Specialnost | infektologija |
Simptomi | utrujenost, glavobol, artralgija, bolečina v mišicah, slabost, limfadenopatija, bruhanje, adinamija, anoreksija, makulopapularni izpuščaj, bradikardija, krvavitev |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | A90 |
MKB-9 | 061 |
DiseasesDB | 3564 |
MedlinePlus | 001374 |
eMedicine | med/528 |
MeSH | C02.782.417.214 |
Dengo prenaša več vrst komarjev iz rodu Aedes, predvsem A. aegypti. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko imunost za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. Glede na to, da na trgu ni na voljo cepiv, se preventiva osredotoča na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom.
Zdravljenje akutne mrzlice denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko rehidracijo, pri hujših primerih pa z intravensko apliciranimi tekočinami in transfuzijami. Pojavnost mrzlice denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po drugi svetovni vojni postal svetovni problem, bolezen je endemična v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus.