Nahičevan
avtonomna republika Azerbajdžana / From Wikipedia, the free encyclopedia
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno [nɑxt͡ʃɯˈvɑn muxˈtɑɾ resˈpublikɑsɯ]), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan. Regija zajema 5.500 km2 [4] s 414.900 prebivalci [5], in meji z Armenijo (221 km) proti vzhodu in severu, Iranom (179 km) na jug in zahod ter Turčijo (8 km) proti severozahodu.
Avtonomna republika Nahičevan | |
---|---|
Himna Azerbajdžana: "Azərbaycan marşı"[1] | |
Glavno mesto | Nahičevan |
Uradni jeziki | Azerbajdžanščina |
Vlada | Avtonomna republika |
• predsednik parlamenta | Vasif Talibov |
Zakonodajalec | Vrhovni zbor |
avtonomija | |
• Ustanovitev Nahičevanske ASSR | 9. februar 1924 |
• Avtonomna republika Nahičevan | 17. november 1990 |
Površina | |
• skupaj | 5.500 km2 |
• voda (%) | zanemarljivo |
Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 456.100[2] |
• gostota | 82/km2 |
HDI (2014) | 0,772[3] visok |
Valuta | Azerbajdžanski manat (AZN) |
Časovni pas | UTC +4 (Azerbajdžanski čas) |
Klicna koda | +994 36 |
Območje, ki je zdaj Nahičevan, je postalo del iranske rodbine Safavidov v 16. stoletju. Leta 1828 je po zadnji rusko-perzijski vojni in Turkmenčajski pogodbi Nahičevanski kanat prešel iz iranske v rusko cesarsko posest. Po februarski revoluciji leta 1917 je bil Nahičevan z okolico pod nadzorom posebnega kavkaškega odbora ruske začasne vlade in zatem kratkotrajne Kavkaške demokratične federativne republike. Po razpadu Zakavkaške demokratične federativne republike maja 1918 so bili Nahičevan, Gorski Karabah, Zangezur (danes armenska provinca Sjunik) in Kazah močno sporni med novo nastalo in kratkotrajno državo Prvo republiko Armenijo in Azerbajdžansko demokratsko republiko. Junija 1918 je regija prišla pod osmansko okupacijo. V skladu spremirjem iz Mudrosa so se Osmani dogovorili, da bodo svoje čete umaknili iz Zakavkazja, da bi se ob koncu prve svetovne vojne umaknili britanski okupaciji. Julija 1920 so to regijo zasedli boljševiki in 28. julija Nahičevansko samostojno sovjetsko socialistično republiko razglasili za 'tesno povezano' z Azerbajdžansko SSR, s čimer so začeli 70 let sovjetske vladavine. Januarja 1990 je Nahičevan razglasil neodvisnost od ZSSR, da bi protestiral proti zatiranju nacionalnega gibanja v Azerbajdžanu in leto kasneje postal avtonomna republika v novi neodvisni republiki Azerbajdžan.
Nahičevanska avtonomna republika je avtonomno območje Azerbajdžana, ki ga vodi njen izvoljeni zakonodajni organ. Regija še naprej trpi zaradi posledic armensko-azerbajdžanske vojne, njena eksklava Karki pa je že od nekdaj pod armensko okupacijo. Upravno glavno mesto je Nahičevan. Vasif Talibov je vodja od leta 1995 [6].