Obdobje Džomon
japonsko prazgodovinsko obdobje / From Wikipedia, the free encyclopedia
Obdobje džomonske kulture (縄文時代 "Džomon džidaj", po vzorcu vrvi, ki se je pojavljal na lončenini) je čas v japonski zgodovini med letoma 14.000 in 300 pr. n. št. (novi popravki v 1000 pr. n. št.)[1][2][3], ko je Japonsko otočje naseljevalo lovsko-nabiralniško ljudstvo, ki je doseglo visoko stopnjo kulturne kompleksnosti in sedentizma (ustalitev na enem kraju brez selitev). Ime »potiskan z vrvjo« je prvi uporabil ameriški orientalist Edward S. Morse po odkritju črepinj lončenine z vzorci, ki so nastali s pritiskanjem vrvi v mokro glino, kar je prevedel v džomon (縄文, vzorec vrvi). Spada med starejše najdbe lončenine v vzhodni Aziji in na svetu.[4]
Obdobje Džomon je bilo bogato z orodjem in nakitom iz kosti, kamenja, školjk in rogov, lončenimi figurami in posodjem ter lakiranimi izdelki.[5] Po kulturni raznolikosti bi lahko obdobje primerjali s predkolumbovskimi kulturami pacifiškega severozahoda Severne Amerike in še posebej kulturo Valdivia iz Ekvadorja, ki so se tudi preživljale samo z omejeno uporabo kmetijstva.[6]