Obleganje Konstantinopla (860)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Obleganje Konstantinopla leta 860 je bila edina večja vojaška ekspedicija Ruskega kaganata (grško Ῥῶς), zabeležena v bizantinskih in zahodnoevropskih virih. Casus belli je bila gradnja bizantinske trdnjave Sarkel, ki je omejila rusko trgovsko pot po Donu v korist Hazarjev. Opisi konflikta se v sodobnih in kasnejših virih precej razlikujejo, kar velja tudi za izid obleganja.
Rusko obleganje Konstantinopla | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del rusko-bizantinskih vojn | |||||||
Rusi pod obzidjem Konstantinopla | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Bizantinsko cesarstvo | Ruski kaganat | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Mihael III. Pijanec |
Oleg Novgorodski (?) Rurik (?) Askold in Dir (?) | ||||||
Moč | |||||||
glavnina bizantinske vojske 60.000 mož |
200-300 ladij 5.000 mož |
Iz bizantinskih virov je znano, da je bil Konstantinopel na napad popolnoma nepripravljen in se zaradi nenehnih vojn z Arabci, vsaj na začetku, ni mogel učinkovito odzvati na napad Rusov. Rusi so izropali predmestje bizantinske prestolnice, se čez dan umaknili in ponoči nadaljevali z obleganjem. Napadi so izčrpali bizantinske čete in povzročili dezorganizacijo. Prenehanje obleganja in osvoboditev mesta se je v kasnejši pravoslavni tradiciji pripisalo čudežnemu posegu Bogorodice.