Ontogenetski premik niše
ekološki fenomen, ko se med ontogenijo spremeni prostranost in položaj ekološke niše posameznika / From Wikipedia, the free encyclopedia
Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift)[1] je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.[2] Med ontogenetskim premikom niše se spremeni prostranost in položaj ekološke niše posameznika.[3] Najbolje poznani predstavniki taksonov, ki izkazujejo neko obliko ontogenetskega premikanja niše, so ribe (npr. migracija tako imenovanih diadromnih rib med slano in sladko vodo z namenom razmnoževanja[2]), žuželke (npr. metamorfoza med različnimi življenjskimi fazami; kot so ličinka-larva, buba-pupa in imago[2]) in dvoživke (npr. metamorfoza iz paglavca v odraslo žabo[2]).[4] Premik ekološke niše naj bi bil genetsko determiniran in nepovraten.[5] Pomemben vidik ONS je dejstvo, da posamezniki različnih populacijskih stopenj (denimo različne starosti ali velikosti) porabljajo različne vire in habitate.[6][7] Termin ontogenetski premik niše sta prvič uporabila Earl E. Werner in James F. Gilliam v svoji študiji iz leta 1984.[1][8]