Paleografija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav. Z razbiranjem zapisov se ukvarja epigrafika.
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Paleografija je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s proučevanjem starih pisav:
- proučuje nastanek pisave in njen razvoj;
- proučuje branje, razumevanje in datiranje pisave;
- razrešuje kratice in okrajšave ter druge posebnosti.
Poleg proučevanja pisave pa paleografija proučuje tudi zunanji izgled rokopisa (črnilo, ilustracije, vezavo,…).
Pisava je zgodovinski izraz kulturnega in duhovnega življenja družbe, zato pravimo, da paleografija proučuje tudi kulturni in duhovni razvoj družbe ob tem, ko proučuje pisavo. Pri tem raziskovanju in proučevanju sta pomembna dva pristopa:
- pomožno-zgodovinski pristop;
- kulturno-zgodovinski pristop.
Poznamo toliko različnih paleografij kot poznamo različnih pisav (latinska, arabska, grška, …).
Paleografija je interdisciplinarna veda, ki se povezuje s številnimi drugimi vedami (zgodovina, umetnost, literatura, arhitektura, pravo,…).